Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Lyudmila Razumovskaya

Dear Yelena Sergeyevna

Дорогая Елена Сергеевна

A thriller about the school of blackmailing

on programme

This performance doesn't have any called terms at the moment.


duration 1 hour and 20 minutes without interval

premiere

06. April 2016, SNG Nova Gorica, small stage
Second premiere 07. April 2016, SNG Nova Gorica, small stage

about text

A quartet of graduating high-school students show up unannounced with a bouquet, champagne and crystal glasses to wish happy birthday to their lonely maths teacher. A gesture that seems touching at first sight turns out to be the most perfidious game of evil and cruelty: the students want the professor to give them the key to the safe where the questions for the final exams are kept. To her question: “Why does a person sometimes choose evil?” these young people will respond: “Because evil is pleasure. And we truly have very few pleasures in this world.”
In the time when academic titles are bought en masse, when parents sue teachers and when students organise killings of classmates and teachers, the play Dear Yelena Sergeyevna, written in 1980, seems like an experiment of greenhorns. But it all started back then. And although the Soviet authorities banned the play for a couple of years, it didn’t stop the development of the events that brought us to the point where we are now. At the end of the Soviet socialism when money started messing up the heads of the socialist youth as well, the quartet decided to take their fate and future in their own hands, using the methods that the system in which they grew up had been covertly teaching for decades. Thus this play showed for the first time not only that young people are no longer the flowers of our soil, but also the failures of their parents in rearing them. The story is a sinister view of a world without ideals and values, in of which we stubbornly behave as if others are the ones responsible.
Two and a half decades later, after surviving the transition to neoliberalism, the play by one of the most important and widely produced Russian playwrights Lyudmila Razumovskaya (1949, Riga, Latvia), whom the world – because of her radical thinking for the system – only met after the fall of the Berlin Wall, seems like an ominous foretelling.
Director Alen Jelen made his début on the Nova Gorica stage with this psychological play that reflects the new generation whose “god is money” and shows the horror of young people living without social security and without any prospects for a social future.



Komentarji
SNG Nova Gorica spodbuja razpravo uporabnikov o predstavah in o objavljeni vsebini na spletnih podstraneh predstav. Uporabnike pozivamo, da se pri komentiranju držite teme in upoštevate pravila govornega bontona. Tudi ostro kritiko ali nestrinjanje s posameznimi mnenji je mogoče izraziti brez osebnih napadov in žalitev. Neprimerne in žaljive vsebine bodo odstranjene.

Jerneja Dimec Bratina

2017-01-12

Predstava me je globoko pretresla, ganila do solz, me tudi šokirala in mi še vedno odzvanja in pušča mnogo prostora za razmišljanje.

Sama se sprašujem kaj je spodaj, pod to zunanjo ravnijo – kaj so mladostniki skušali (preko sicer večinoma nesprejemljivega in nedopustnega ravnanja) sporočati, pa še niso znali, zmogli drugače izraziti - povedati. Če se skušam vživeti vanje jih lahko do neke mere zelo razumem – da je težko biti mlad v današnjih časih, da so izgubljeni, zmedeni, da skušajo priti do stvari, ki naj bi jim pomenile smisel in srečo (denar, potrditev, zmagoslavje, moč) na nek svoj način, za katerega pa v svoji nerazsodnosti še ne vedo, da sploh ni pravi. Prepričani, da so našli idealni recept zasledujejo svoje cilje, ob tem pa sploh ne dojamejo, da vse to vodi v povsem napačno smer. V preziru na takšno življenje, kakor so ga doživljali ob starših, učiteljih in drugih odraslih, se podajo v egoistično iskanje svoje lastne zadovoljitve ne glede na posledice. Uničeni odnosi, na koncu tudi razdor in uničenje njihovega prijateljstva, zaprte poti za naprej, uničeno dostojanstvo vsakega posameznika, pravo razčlovečenje. Ostajajo samo bolečina, žalost, poraz, razočaranje, še večji obup, saj tudi na tak način (z izsiljevanjem, manipuliranjem, preračunljivostjo, grobostjo, psihičnim, fizičnim in celo spolnim nasiljem) niso mogli doseči želenega.

Nič jim ni sveto (izguba vrednot, morale, vere, zaupanja v dobro). Zanje ni meja (nekdo jim jih mora postaviti, pa četudi je to policija, zapor.) V skorumpirani družbi ne morejo spoštovati nič in nikogar (v bogve kakšnih družinah so živeli, nekje je omenjen oče v zaporu - kakšen zgled je lahko odraščajočim otrokom?), vse dokler ne srečajo nekoga ki trdno stoji za svojimi prepričanji (tako kot profesorica Jelena Sergejevna) – čeprav je tudi njo zlomilo, da jim kljub svojemu trudu in zgledu v 4 letih šolanja ni mogla predati drugačnega modela življenja. Delovala je iz sebe, iz svojega prepričanja, iz svojih vrednot, iz svojega sveta. Ostala pa je v istem, na trenutke togem svetu, kakor je bila že celo življenje, ni šla naprej, ni se spreminjala, ni se nadgrajevala, ni rasla v skladu z razvojem sodobnega časa – kar pa ne pomeni, da bi mogla svoje vrednote zavreči, saj so bile dobre in prave, niti ni dovolj vključila dijakov kot svojih osebnosti. Takšnih mladostnikov v bistvu ni poznala, ker jih je videla samo skozi »svoja očala«. Ni pa si skušala natakniti njihovih očal in globlje izvedeti kako živijo oni, kaj doživljajo, čutijo, kako jim je, kdo oni sploh so oz. kdo je vsak kot posameznik. To so ji na svoj način tekom te predstave nazorno pokazali, razgrnili so ji vsak svoj svet – svet razrušenih idealov, svoje stiske in izgubljenosti, svet svojih načinov iskanja sreče in življenjskega smisla, ki pa se sprevrže v pravo tragedijo.

Mladostniki morajo za dosego svojega cilja preizkusiti, poteptati, uničiti in se upreti vsemu, kar je odraslim (tokrat točno tej profesorici Jeleni Sergejevni) sveto oz. kar jim predstavlja vrednote in ideale. Na tak način, torej z napadom na to, kar je nekomu najbolj dragoceno, sveto, v kar najbolj verjame, poskušajo priti v najgloblji stik z njim. Nezavedno pritisnejo na najbolj ranljivo točko, ki drugega najbolj prizadene in zaboli - to je sicer mehanizem s katerim nehote, nezavedno, intuitivno skušamo vsi priti drug do drugega, predvsem pa otrok do staršev (tu ne mislim na nasilje). Tak nasilen način pa pušča za sabo pravo opustošenje, pogorišče, porušene odnose, izgubljeno dostojanstvo, razvrednotenost drugih in razvrednotenje samega sebe do skrajnosti – do čiste praznine, zavrženosti, zlorabljenosti, osamljenosti, obupa, bolečine, razočaranja, nemoči, žalosti…

In najhuje je, če tudi tokrat ostanejo mladostniki v vsem tem sami, nerazumljeni, nazačuteni, brez opore, razumevanja, pomoči… Potem se mnogim zazdi, da nimajo več ničesar, nobenega izhoda, saj so praktično preizkusili vse. Na točno tej točki pa bi rabili jasno postavljene meje sprejemljivega oz. nedopustnega, obenem pa iskrenega zanimanja zanje, mnogo sočutja, razumevanja in podpore, ter zgledov in spodbud pri iskanju novih, bolj pravih načinov iskanja življenjskega smisla. Seveda pa to niso triletniki, kot mladi odrasli imajo tudi svojo voljo, prepričanja, svoje odločitve in svojo pripravljenost ali pa nepripravljenost za spreminjanje sebe, predvsem pa tudi že odgovornost za svoje vedenje in za posledice svojega ravnanja, ki sledijo.

Morda bi bilo še najlažje oditi s predstave in mlade preveč razumeti in ne obsoditi nasilnih in sprevrženih načinov ravnanja ali pa jih na drugi strani zgolj obtožiti, se zgražati nad njimi in posplošiti kakšna vendar je današnja mladina. Vendar menim, da bi s tem zgrešili bistvo. In bi spet prav nič ne razumeli in ne začutili v tej predstavi tako tenkočutno razgaljene stiske vsakega od 4 likov mladih, prav bolečega kričanja po razumljenosti njihove stiske in izgubljenosti v svetu. Ki pa jo zaenkrat znajo pokazati samo na svoj najbolj skrajen in »nemogoč« način, z govorico uprizarjanja čustev in sveta, kakor si ga sami predstavljajo oz. kakor se njim dogaja. Torej na otroški način z »odigravanjem čustev« pokazati kaj doživljajo in kako jim je, ne znajo pa še odraslo prepoznavati teh svojih doživljanj in jih izraziti z besedami.

Od nas odraslih pa se pričakuje, da bomo v odnosu do otrok in mladih zmogli videti globlje, širše, višje. Da bomo zmogli pogledati najprej sami vase in si priznati tudi svoje zablode, napake, zmote, da bomo v resnici prišli do samega sebe in do svoje ranljivosti. Predelati bi bilo potrebno vse svoje izkušnje z nasiljem in prevrednotiti odnos do njega, predelati svoje strahove, jezo, bes, začeti prepoznavati izsiljevanja in manipulacije, morda tudi preko vzgojnih metod, ki smo jih bili deležni in jih tako ali drugače neozaveščeno prenašamo naprej. In ker način preračunljivosti, izsiljevanja, manipuliranja in nasilja ni pravi, je od nas odvisno ali bomo tem in drugim mladim postavili meje sprejemljivega (nobeno nasilje ni dopustno) in jih obenem skušali razumeti, začutiti, se postaviti v njihovo kožo in jim s svojim zgledom, izkušnjami, zrelostjo, nenasiljem in modrostjo pokazati tudi drugačno pot.

Jerneja Dimec Bratina, spec. zakonske in družinske terapije iz terapevtskega centra Novo upanje Ajdovščina

Jan Krajnik

2017-02-03

V torek, 24. 1. 2017, smo se dijaki 2. letnikov ob 18. uri odpravili v Prešernovo gledališče v Kranju, kjer smo si ogledali gledališko predstavo Draga Jelena Sergejevna. Delo Ljudmile Razumovske na oder postavlja štiri dijake, ki obiščejo svojo profesorico za matematiko, da bi ji voščili za njen rojstni dan. Njihova na videz ganljiva in pozorna namera pa se izkaže za zelo egoistično, saj so v resnici pod to krinko prišli k njej po ključ sefa z maturitetnimi testi. Veselo praznovanje se kmalu začne preobračati, dijaki profesorico sprva za ključ prosijo, saj želijo dopolniti svoje maturitetne teste iz matematike, kasneje pa se stanje prevesi v kruto psihično mučenje profesorice, idealistke, ki stoji za vrednotami, kot so poštenost, delavnost in vztrajnost. Dijaki teh vrednot nikakor nimajo, svojo prihodnost želijo graditi na goljufiji in nepoštenosti, kar pa opravičujejo z dejstvom, da je danes tako zelo težko uspeti in da bi jim ocena iz matematike lahko uničila prihodnost, čeprav je v življenju ne bodo potrebovali. Profesorica se ne da, trdno vztraja pri svojem pogledu ter meni, da na svetu obstajajo dobri ljudje, dijakom pa se zdi ta predstava napačna. Dogajanje se iz pogovora in spora prevesi v nasilje. Profesorica želi, da dijaki odidejo, a proti njim nima moči. Kljub temu, da se dijaki borijo za isti cilj, ključ, se na koncu pokaže tudi razkol med njimi, nekateri so moralno strti, le eden vztraja pri prvotnem cilju in ga tudi doseže. Profesorica na koncu, že čisto izmučena in zlomljena, izroči ključ, a ga ironično nihče ne vzame. Zdi se, da ga je v resnici potreboval le en dijak, in sicer ne tisti, ki je zmagoslavno odšel iz profesoričinega stanovanja, verjetno vedoč kaj ga čaka naslednji dan, ko bo profesorica vse razkrila. Ostali trije dijaki so odšli kot poraženci, nihče ni vzel ključa. Bili so moralno zlomljeni, saj jih je prvi dijak tudi uporabil v svoji igri. Igra je bila zelo kvalitetna, gledalec je lahko sočustvoval z liki, predvsem s profesorico, ki je bila v umazani igri dijakov izkoriščena in zlomljena, še največja tragika pa je v tem, da je imela na ta dan rojstni dan. Kljub nekoliko nerazločnemu začetku se je igra razvila v močno moralno preizkušnjo gledalca in ga spodbudila k razmišljanju o vrednotah tega sveta.

Jan Krajnik, učenec iz 2. c

View complete schedule for the show

  • 09. 03. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 11. 03. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 19. 03. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 31. 03. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 06. 04. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 07. 04. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 23. 04. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 22. 06. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 23. 06. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 24. 06. 2016 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 13. 10. 2016 at 11.00. SNG Nova Gorica
  • 14. 10. 2016 at 12.00. SNG Nova Gorica
  • 10. 01. 2017 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 10. 01. 2017 at 11.00. SNG Nova Gorica
  • 16. 01. 2017 at 19.30. KC Janeza Trdine Novo mesto
  • 16. 01. 2017 at 12.00. KC Janeza Trdine Novo mesto
  • 17. 01. 2017 at 19.30. KC Janeza Trdine Novo mesto
  • 17. 01. 2017 at 12.00. KC Janeza Trdine Novo mesto
  • 23. 01. 2017 at 19.30. Prešernovo gledališče Kranj
  • 24. 01. 2017 at 18.00. Prešernovo gledališče Kranj
  • 06. 02. 2017 at 12.00. SNG Nova Gorica
  • 07. 02. 2017 at 11.00. SNG Nova Gorica
  • 14. 02. 2017 at 19.30. Delavski dom Trbovlje
  • 23. 02. 2017 at 11.00. SNG Nova Gorica
  • 24. 02. 2017 at 11.00. SNG Nova Gorica
  • 04. 04. 2017 at 20.00. KD Franca Bernika Domžale
  • 05. 04. 2017 at 20.00. KD Franca Bernika Domžale
  • 06. 04. 2017 at 20.00. KD Franca Bernika Domžale
  • 07. 04. 2017 at 20.00. KD Franca Bernika Domžale
  • 11. 05. 2017 at 19.30. Rudniška dvorana Idrija
  • 23. 11. 2017 at 19.30. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
  • 10. 01. 2018 at 20.00. SNG Nova Gorica
  • 10. 01. 2018 at 11.00. SNG Nova Gorica
  • 11. 01. 2018 at 19.30. Dom kulture Kamnik
  • canceled
  • 07. 02. 2018 at 12.00. SNG Nova Gorica
  • 23. 04. 2018 at 19.30. Dom kulture Kamnik