Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Znani nagrajenci primorske gledališke nagrade TANTADRUJ

01.06.2015

V petek, 29. 5. 2015, smo na našem velikem odru petič podelili primorske gledališke nagrade TANTADRUJ
Nagrado tantadruj za življenjsko delo je prejela Teja Glažar (SNG Nova Gorica), za gledališki dosežek uprizoritev Hlapci (SSG Trst) in za igralsko stvaritev Arna Hadžialjević (SNG Nova Gorica). Vsem iskrene čestitke!

Z nagrado tantadruj, ustanovila smo jo tri primorska gledališča (SNG Nova Gorica, SSG Trst in Gledališče Koper), želimo izpostaviti in obeležiti izjemne gledališke stvaritve ter življenjske prispevke posameznikov iz primorskega gledališkega prostora.

Iz utemeljitve žirije (Milena Zupančič, Gregor Butala, Ana Perne) za nagradi TANTADRUJ za igralsko stvaritev in gledališki dosežek:

ARNA HADŽIALJEVIĆ (SNG Nova Gorica)
nagrada TANTADRUJ za igralsko stvaritev 2015
Emmo Bovary, literarni sinonim za občutenje nezadovoljstva, frustracije zaradi neuresničenih sanj, Arna Hadžialjević oblikuje v ostrenju prehoda, ki ga opravi priredba Flaubertovega romana avtorja Nebojše Popa Tasića – od moralističnega pogleda predstavnika družbene moči v osrčje intimnega sveta posameznice, ki nepotešljivo hlepi po odrešitvi iz pustega vsakdana ter dolgočasnega, od privlačne utvare tako oddaljenega življenja. Uvodno sojenje, ki ga z nasmehom na obrazu spremlja še z distance, se razveje v intenzivno bitje njenega čustvenega sveta – to se izrazi v skrbno odmerjenih zgostitvah strasti, nadrobnemu niansiranju vznemirjenja ob zaznani možnosti približanja k želenemu in natančnemu stopnjevanju vznesenega poleta, a tudi v tenkočutno prikazani bolečini spusta ob razblinjenih projekcijah lastnega hrepenenja in prizadetosti znotraj utesnjenosti, kakršno doživlja v svojem zakonu. Njena upodobitev Emme poda neustavljivo iskanje izpolnitve, ki ga gojijo utopične predstave in uničujejo stiki z resničnostjo, ter tako spregovori o enem izmed temeljnih človeških neskladij.

Uprizoritev HLAPCI (SSG Trst)
nagrada TANTADRUJ za gledališki dosežek 2015
Nova uprizoritev Cankarjevih Hlapcev, kakor jo je v Slovenskem stalnem gledališču Trst s sodelavci pripravil režiser Sebastijan Horvat, je večplasten, nadvse pretehtano oblikovan gledališki dogodek: po eni strani že s predlogo, iz katere izhaja, ves čas vstopa v dialoški odnos, jo prebira in misli na novo, podobno razmerje pa vzpostavlja tudi z nekaterimi prejšnjimi postavitvami tega besedila, bodisi na simbolni ali konkretni (igralski) ravni; obenem pa si prav skozi to retrospektivno soočanje z že obstoječim za osnovno načelo tudi v širšem smislu postavlja nenehno preizpraševanje lastnih vsebinskih in estetskih izhodišč. Tu ne gre le za refleksijo usode podvojenega protagonista, temveč tudi ali predvsem za tematizacijo pogojev njene možnosti – to je pravi metagledališki stroj, ki z nekaj preprostimi, toda dognanimi prijemi v premislek gledališča in družbe posrka tudi gledalca, pri čemer ji pomembno pomaga natančno izdelani lik starega Jermana v interpretaciji Radka Poliča. Je upor nesmiseln, umetnost jalova, sprememba nemogoča? Predstava se jasnemu stališču ne izogiba: smisel obstaja.

Iz utemeljitve žirije (Dušan Mlakar, Marij Čuk, Majda Suša) za nagrado TANTADRUJ za življenjsko delo, ki jo prejme TEJA GLAŽAR:
Dramska igralka Teja Glažar je članica novogoriškega gledališča že skoraj pet desetletij. S svojim izjemno predanim in ustvarjalnim delom ni pripomogla le k umetniški rasti gledališča, temveč tudi k njegovi profesionalizaciji in obstoju sploh. Ko je leta 1968 na povabilo takratnega vršilca dolžnosti direktorja in umetniškega vodje Staneta Lebana prišla v Novo Gorico, je imelo gledališče status polpoklicne institucije, nekateri občinski veljaki pa so se zavzemali za to, da bi ga vrnili na amatersko raven. Temu se je majhen, povečini na novo formiran gledališki ansambel s štirimi zaposlenimi igralci lahko uprl le s trdim in požrtvovalnim delom; pod prodornim vodstvom Jožeta Babiča so izpeljali profesionalizacijo novogoriškega gledališča. Pogoji dela so bili težki: na gostovanja so se včasih vozili kar z javnimi prevoznimi sredstvi, predstave so odigravali v improviziranih in nezakurjenih dvoranah, včasih igrali po tri ali celo štiri predstave na dan … V pionirskih časih takratnega Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica je Teja Glažar nastopila v povprečju v petih premiernih uprizoritvah na sezono, ob tem pa seveda igrala tudi v ponovitvah iz prejšnjih sezon. V dolgoletnem ustvarjanju je oblikovala več kot sto tridesetizvrstnih in samosvojih vlog v gledališču, omeniti pa velja tudi njeno delo v filmih, televizijskih dramah in nadaljevankah.

Teja Glažar je svojo igralsko kariero posvetila Primorskemu dramskemu gledališču – Slovenskemu narodnemu gledališču Nova Gorica, v katerem je s številnimi, izrazitimi in bogatimi igralskimi interpretacijami prispevala k profesionalizaciji novogoriškega gledališča, njegovi umetniški rasti in uveljavitvi v širšem slovenskem prostoru.

S svojo igralsko zrelostjo in obenem mladostno zagnanostjo gledalce vedno znova očara in zapelje v iskrena in prepričljiva soočenja s figurami najrazličnejših žanrov in estetik. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad, tako za gledališke kot filmske vloge, ter nagrado Franceta Bevka za umetniške dosežke Mestne občine Nova Gorica, 2003, in odličje »Marija Vera«, igralsko priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, 2010. S podelitvijo nagrade tantadruj za življenjsko delo, ki je namenjena najvidnejšim gledališkim ustvarjalcem na Primorskem, ji izrekamo priznanje in zahvalo za njen prispevek v zgodovino slovenske gledališke umetnosti.

Tantadruj 2015 Arna Hadžialjević