Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Hep Van Delft

Hura soncu in dežju

1989

na sporedu

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.

Igrajo

premiera

14. september 1989

v medijih

HURA SONCU IN DEŽJU
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je začelo novo sezono s prijetno igrico za otroke.


S predstavo za otroke Hepa van Delfta Hura soncu in dežju, v režiji Marjana Bevka, je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice začelo novo gledališko sezono. Strokovno in profesionalno narejene otroške igre novogoriški gledališčniki že nekaj let uvrščajo v svoj redni program, saj želijo otrokom ob poplavi kičastih in agresivnih televizijskih risank ponuditi bogastvo čiste slovenske besede in jim približati gledališko umetnost. Glede na izkušnje iz prejšnjih let so predstavo za otroke letos izvedli pred začetkom novoletnega rajanja, tako da si jo bo lahko vsak ogledal.
Premiera Hura soncu in dežju je bila prejšnji četrtek v mali dvorani novogoriškega kulturnega doma. Sodeč po otroškem smehu so igralci dedek Vremenar – Tone Šolar, Hubertus – Iztok Mlakar, trgovec – Stane Leban, blagorodna dama – Teja Glažar in kralj – Janez Starina, z duhovitim tekstom, v prevodu Tržačanke Lejle Rehar-Sancin in razgibano igro, mlade gledalce navdušili. Enostavno, toda funkcionalno narejeno sceno Janeza Mateliča so popestrili svetlobni in barvni učinki, posebno ob menjavanju lutk – sončne deklice in deževnega dečka. Kostumi Marije Lucije Stupica in glasbeni vložki Mirka Vuksanovića pa so celotno dogajanje na odru še dodatno obogatili.
Vsebina zgodbe, v katero so se igralci odlično vživeli, se vrti ob poetičnem razgaljanju človeške nečimrnosti in samovolje, v želji po spreminjanju vremena. Zaradi človeške prevzetnosti, da bi vreme prilagajali svojim potrebam – Hubertus, ki je vedno poudarjal, da ima največ dela, ni hotel raznašati pisem v dežju, blagorodna dama se je želela sprehajati z novim klobukom pod novim dežnikom, vladarja je motilo sonce, ker ga je vznemirjalo pri vladanju – je dedek Vremenar odnesel sončno deklico in deževnega dečka. Tako so ljudje ostali brez vremena in šele potem, ko jim je začelo primanjkovati vode, so se zavedali svoje nemoči. Le trgovec jih je ves čas opozarjal, da vreme lahko spreminja le Vremenar. Predstava se konča z obljubo Hubertusa, blagorodne dame in kralja, da bodo vedno zadovoljni z vremenom; takrat, ko bo sijalo sonce in ko bo deževalo.
Aleksandra Saksida, Primorske novice, 19. 6. 1989.

Prikaži celoten spored za predstavo

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.