Pod soncem zaledeneli

na sporedu

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.

trajanje Obletnica ustanovitve OF

premiera

27. april 1960

o delu

Dejanje se godi v času druge svetovne vojne v hribovski vasi, nedaleč od mesta

v medijih

DOBRA UPRIZORITEV
»Pod soncem zaledeneli« v Goriškem gledališču

Goriško gledališče je pred prvomajskimi prazniki slavilo lep delovni jubilej. Stotič v sezoni se je pojavilo pred občinstvom. Slavnostna predstava Perovićeve drame »Pod soncem zaledeneli« je bila obenem sedma premiera gledališča.
Uprizoritev je imela slavnosten značaj. Med povabljenimi gosti je bil avtor drame Sreten Perović. Pred predstavo je zbranemu občinstvu v krajšem nagovoru prikazal delo in pot Goriškega gledališča član njegovega upravnega odbora, Joško Humar.
Drama Sretena Perovića je bila prvič v Jugoslaviji izvedena na novogoriškem odru. Prav zaradi tega je vzbudila precejšnjo pozornost in – radovednost. Na temo narodnoosvobodilne borbe so bila napisana že številna odrska dela. Vendar če izvzamemo nekaj častnih izjem, nismo še dobili stvaritve, ki bi s čistim umetniškim navdihom prikazala to veličastno dobo naše zgodovine. Tudi drami Sretena Perovića ne moremo prerokovati posebne bodočnosti. Je sicer napisana s precej rutine in razodeva avtorjevo poznavanje sodobnega dramatskega ustvarjanja na zapadu, vendar bi v njej kakih novih umetniško polnokrvnih elementov zaman iskali. Obravnava snov iz življenja dveh ilegalcev. Izdana sta in ujeta med življenje in smrt v vodnjaku. Pod njima v dnu vodnjaka se plazijo kače, nad njima pa so druge kače – okupator. Vsak hip ju lahko odkrije in konča.
Njun pogovor je borba med vero v življenje in obupom. Nazadnje se ji pridruži še zavest krivde, da bo zaradi njiju ustreljena skupina talcev. Končni izhod je naraven: Ranjeni ilegalec si vzame življenje, zdravi pa pobegne, vendar tako, da okupator lahko odkrije mrliča v vodnjaku in vrne življenje talcem.
Uprizoritev je bila dobra. Delo je namreč brez zunanje efektnih prizorov. Režiser in igralci so se trudili, da mu vdihnejo notranje življenje. In v tem so nedvomno uspeli. Občinstvo je z zanimanjem sledilo dialogu, ki je bil včasih že kar dolgočasen – prav zaradi poglobljene igre in notranje sile igralcev. Dramo je režiral Hinko Košak iz Ljubljane, ilegalca sta odigrala Andrej Jelačin in Sergej Ferrari. Vaško dekle, ki jima pomaga, pa Anica Drekonjeva. Sceno je pripravil Vladimir Rijavec.
Uspela uprizoritev tega režijsko in igralsko zahtevnega dela je ponovni dokaz, da prizadevanja gledališkega ansambla niso zaman. Igralci se ob skrbi dobrih režiserjev razvijajo v vse kvalitetnejši kolektiv, ki je kos tudi zahtevnim delom. Z dramo je Goriško gledališče gostovalo že v več krajih in bilo povsod deležno toplega sprejema občinstva.
L. K., Primorske novice, 11. 5. 1960.

opombe igralcev

Glasovi prijateljev in sovražnikov, zvočne halucinacije

tehnične opombe

Inspicient Jože Zalar, odrski mojster Bratuž Božidar, razsvetljava Anton Jug. Mizarska dela je opravila delavnica Goriškega gledališča.

Prikaži celoten spored za predstavo