Šola za ljubosumne in neumne

na sporedu

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.

premiera

11. januar 1968

v medijih

ŠOLA ZA LJUBOSUMNE IN NEUMNE V GORIŠKEM GLEDALIŠČU

Ob vsakoletnih naporih za učvrstitev in tehtnost repertoarja v Goriškem gledališču in ob vseh tovrstnih zdrsljajih, pogojenih tako z objektivnimi kot subjektivnimi težavami se zdi, da so v letošnji sezoni stvari krenile na bolje.
Ni še bilo repertoarnih odstopanj, gledališče le dela z malce osveženim in pomlajenim ansamblom in – dobili smo Molièra.
Vse odlike molièrovske igre je pokazal predvsem ženski del ansambla: razgibana služabnica in dojilja Berta Ukmarjeva, izvrstna Lucinda Lucija Drolčeva /…/ in Martina Metke Ferrarijeve. Andrej Jelačin, ki je nastopil kot Godrnjavs in Geront, je bil igralsko zaokrožen.
Posebej velja omeniti Sergeja Ferrarija kot Sganarella, z njemu lastno igralsko polnostjo je izoblikoval to simpatično in radoživo figuro – in Aleksija Pregarca, ki je v svojem doktorju izvedel nekaj resničnih govornih bravur, vrednih vsakega molièrovskega igralca. /…/ Govorec ljubeznivega vezanega besedila in igralec tasta in Valera je bil Stane Leban, soseda in Luko je igral Ernest Zega, oba ljubimca pa Jože Zagar.
/…/
Za zaključek: kljub mnogim hibam, kljub vsem gledališko-stilnim čerem, ki se jim je ansambel ogibal in jih premagoval z večjim ali manjšim uspehom – dobra predstava, ki je terjala veliko poguma, veliko dela in maksimalno zavzetost vsakega posameznika. In to se pozna.
S to predstavo, dostojno vsakega poklicnega odra, stopa Goriško gledališče pogumno svoji skorajšnji (upamo vsaj!) profesionalizaciji naproti.
Marijan Kovač, Primorske novice, 13. 1. 1968.

tehnične opombe

Inspicient Marijan Bremec, šepetalka Nadja Hvala, luč Alfred Del Bon, odrski mojster Ludvik Hvala.

Prikaži celoten spored za predstavo