Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Beraška opera

The Beggar's Opera

Po motivih Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Václava Havla v prevodih Lare Simone Taufer, Ervina Fritza in Jaroslava Skrušnyja

Glasbena komedija

Prva slovenska uprizoritev

na sporedu

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.


trajanje Predstava traja 2 uri in 40 minut in ima odmor.

Igrajo

premiera

23. marec 2017, SNG Nova Gorica, veliki oder

o delu

Advokat Peachum, kralj londonskih beračev, je ogorčen, saj se je hčerka Polly poročila z Macheathom, šarmantnim bonvivanskim šefom mafijske tolpe. Pollyjina neposlušnost porodi maščevanje, Peachum prisili Lockita, šefa londonske policije, da sproži lov, v katerem je ključno vlogo izdajalke pripravljena odigrati nekdanja ljubica Jenny, ena izmed prostitutk, s katerimi Macheath preživljal radostne trenutke. Toda ker je Macheath obljubil poroko tudi Lockitovi hčerki, se zgodba o spopadu moči in ljubezni vse bolj zapleta …

Intriga očeta, ki mu hčerka odreče pokorščino, spopad dveh rivalov podzemlja in med njima kolebanje varuha javnega reda ter nenazadnje vpletanje še nekdanje (raz)očarane ljubice v ljubezenski trikotnik - ta žgečkljiva zgodba iz okolja kriminala in prostitucije je bila dramatiku Johnu Gayu sredstvo za izris kompleksne politične satire na račun skorumpiranosti angleške družbe v začetku 18. stoletja. Odločitev za formo parodije italijanske opere, ki je bila takrat tako priljubljena, da so se angleški dramatiki počutili ogrožene, je povzročila, da je bila Beraška opera največkrat izvajano delo tedanjega časa. Spodbudila je tudi številne priredbe in predelave, med njimi je nedvomno najbolj znana Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla (1928). Nemški režiser Georg Wilhelm Pabst je posnel film z enakim naslovom (1931), češki dramatik Vaclav Havel pa je napisal Beraško opero kot politično angažirano (ne-glasbeno) dramo (1978).

John Gay je svojo Beraško opero sklenil z mislijo: »V toku igre ste imeli priložnost opaziti takšno podobnost med navadami višjega in nižjega sloja, da se je težko odločiti, ali fini gospodje posnemajo cestne razbojnike ali cestni razbojniki fine gospode.« Bertolt Brecht je dilemo radikaliziral: »Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke?« In prav ta krilatica je spodbudila odločitev, da se po motivih Beraške opera ponovno soočimo z vivisekcijo današnje družbe in njenih anomalij. Režiser Vito Taufer je inspiriran z omenjenimi priredbami zasnoval lastno besedilno predlogo, ki jo je do končne podobe oblikoval skupaj z ustvarjalci uprizoritve. Izvirne songe je napisal Iztok Mlakar, uglasbil pa Aleksander Pešut – Schatzi.

Gledališki list

v medijih


 

Ingrid Kašca Bucik, RA SLO 1, 24. 3. 2017


Marij Čuk, Primorski dnevnik, 30. 3. 2017


Andraž Gombač, Primorske novice, 4. 4. 2017



Komentarji
SNG Nova Gorica spodbuja razpravo uporabnikov o predstavah in o objavljeni vsebini na spletnih podstraneh predstav. Uporabnike pozivamo, da se pri komentiranju držite teme in upoštevate pravila govornega bontona. Tudi ostro kritiko ali nestrinjanje s posameznimi mnenji je mogoče izraziti brez osebnih napadov in žalitev. Neprimerne in žaljive vsebine bodo odstranjene.

Nace Junkar

27.03.2017

Sinočnja uprizoritev v SNG Nova Gorica je bila zasnovana sijajno. Z Vitom Tauferjem sem izjemno veliko sodeloval. Vem, da ima idej in popolne gotovosti za dobro izvedbo res ogromno. Tokrat je bil ustvarjalec v besedi in režiser; znova je bil hudo inovativen. Sijajna zamisel postavitve tega dela na odru, Vito. Zoriš s svojim delom in presenečaš, odlično presenečaš! Songi (besedilo) Iztoka Mlakarja so bili domiselno, tekoče, z literarno vrednostjo, na visokem nivoju in pojoče, napisani. Bravo! Glasba Aleksander Pešut Shatzi – izvrstna, enako tudi izvedba! Škoda, da kljub novemu ozvočenju dvorane ni mešanje – miksanje glasbe s petjem in pevcev med seboj bilo mestoma boljše. "Internacionala" je za odtenek v prenizki tonaliteti. Zato tudi odziva pri občinstvu ni bilo! Pevci pojejo zelo nizko, za njihov unisono prenizko! S tem 'strgajo po grlu' (uveljavljen solopevski žargon). To glasilke igralcev obremeni lahko bolj kot dobršen del predstave. Svetujem spremembo tonalitete, ne bo pokvarila izraza, brez skrbi!

Igralska zasedba je več kot sijajna. Naj začnem pri dveh sijajnih igralkah: Arna Hadžialjević in Urška Taufer. Igrali sta fantastično dobro, peli čudovito. Arna, zelo, zelo si me ganila z interpretacijo pesmi. Urška, tako dobro doslej še nisi pela. Naj igralsko pohvalim tudi vse ostale dame. Izvrstne ste bile!

Ne vem, kaj nam bo letošnje še posebej véliko ime Kristijan Guček še dal na odru.

Iz predstave v predstavo preseneča, močno dodaja jakost izraznosti svojim likom. Kristijan je že igralec, ki mu po kakovosti svojega poslanstva, čeprav zelo mlad, že v skupini igralcev, ki jim rečemo VÉLIKI IGRALCI. Tega si ne upam trditi kar tako. To potrjujejo številne vloge –od začetkov do Krvave gore, Petra Kuštra, kjer je bil bombastično dober, tole včeraj pa je velika pika na i. Kakšna karizma, kakšna igra, ti tvoji nikoli končani različni mimični izrazi in huda igra oči. Ja, mojster nad mojstri. Bravo in še enkrat bravo!

Ana Facchini – fenomenalna, kot vedno, Patrizia Jurincčič Finžgar – zelo, zelo dobra, Žiga Saksida – več kot izvrsten, Gojmir Lešnjak – ustvaril si sijajen lik, izvrstna pojava te vloge, igralsko močno dovršen! Dodal si še en lik k tvojim več kot odličnim velikim kreacijam na odrih in drugod.

Iskrena hvala in moj velik poklon tudi vsem ostalim protagonistom in ustvarjalcem predstave Ja, SNG Nova Gorica. Velik triumf je tale vaša uprizoritev!

Iskrene čestitke!

Nace Junkar

Vika Turšič

30.03.2017

Vsekakor se pod besede, ki jih je zapisal g. Nace Junkar, lahko samo še jaz podpišem in kličem: res je. Mene osebno je še posebej navdušila glasba, tako instrumentalisti, kot tudi vokalne izvedbe. Kar pa se same igre tiče, Kristijan Guček je odigral še eno izjemno vlogo in me je prepričal že s prvim prihodom na oder, odlični sta bili tudi Arna in Urška, pravzaprav popolnima vsi, od podjetja Gangster d.o.o. do advokata :) Iskrene čestitke celotni ekipi.

Mija Ivančič

31.03.2017

Beraška opera, ki pravzaprav prekipeva od razkošja in bogastva, je premierno zaživela 23. marca 2017, sicer že tretjič na odru SNG Nova Gorica. Pod budnim očesom režiserja Vita Tauferja je ansambel kar osemnajstih vrhunsko podkovanih igralcev pripravil spektakel, ki traja poltretjo uro.

Že skoraj filmsko predstavo otvori Iztok Mlakar v vlogi uličnega pevca, ki gledalce prijazno pozdravi v spremljavi benda, v katerem igrajo David Trebižan, David Šuligoj in Roman Kobal, ki ves čas skrbijo, da praznično vzdušje v dvorani ne zamre. Svoj pozdrav v slogu stand-up komedije seveda pospremi z enim svojih avtorskih songov ter nas povabi k ogledu predstave. Sledi Kristjan Guček, ki gledalcev v vlogi Macheatha ali Mackie Noža zopet ne pusti ravnodušnih. Ob njegovem boku zagotovo izstopa Urška Taufer kot Polly Peachum, njegova žena ter njena starša Jonathan Jeremiah Peachum, ki ga igra Radoš Bolčina, in Ana Facchini v podobi Celie Peachum, njegove žene, pri dejanjih pa jima pomaga Andrej Zalesjak kot vajenec v Peachum & Co. Pri boju za »pravico« veliko vlogo odigra tudi Gojmir Lešnjak - Gojc kot Jackie Lockit, skorumpirani šef policije, ki je pravzaprav med mafijci in prevaranti sam največji kriminalec, njemu pa pomaga Žiga Saksida. Za vroč razplet zgodbe pa poskrbijo Arna Hadžialjević, Medea Novak in Maša Grošelj kot prostitutke Jenny, Molly in Dolly. Komičnost dodajajo Matija Rupel, Jure Kopušar ter Žiga Udir v vlogi beračev in članov tolpe, za ljubezenski zaplet pa poskrbi Patrizia Jurinčič Finžgar v vlogi Lucy Lockit.

Fantastičen in predrzen muzikal, poln ironičnih duov, ljubezenskih zapletov in perverznih songov za vso svojo komičnostjo v ospredje postavlja vprašanje o korupciji in oportunizmu ter nas vedno znova spominja na pokvarjeni svet, v katerem živimo, ki je poln prevar in kjer pravilo, da vedno zmaga dobro, ne velja. Eden mnogih primerov je oportunizem Peachuma, ki v poroki svoje hčere vidi le denarno korist ter tako v ospredje postavlja še eno vprašanje, ki se gledalcu poraja v mislih: ali ljubezen dandanes sploh še kaj velja? Smo ljudje drug z drugim le iz navade, tradicije, koristi, seksa ali dejansko obstaja neka višja sila, ki nas povezuje? V komediji s pomočjo Mlakarjevih songov diskutirajo o dilemi: žena ali kurba? Kristjan Guček, Miki Nož, šarmanten mafijec, ki dobi in zapelje vsako žensko, ki si je želi, pa pravi: »Žena je zastonj, a kurba je ceneje.« Ljubezen stane, a stane nas duše in srca, o katerem prepeva Patrizia Jurinčič Finžgar. O Macheathu pove: »Edina pot do tvojega srca je z nožem skozi prsni koš.« Kar dokazuje dejstvo, da Macheath ženske obravnava le kot objekt svojega zadovoljstva, kot brezglave kreature, ki razmišljajo s srcem. Mlakarjev song pravi: »Ko ženska s postelje vstane, / pozabi tvoje obljube in poljube, / in ko začne uporabljati možgane, / če ne zbežiš, si si sam kriv pogube.«

In prav beg je v komediji obravnavan kot sredstvo odrešitve. Beg pred žensko, zakrivanjem laži, beg pred roko pravice ... in navsezadnje pred samim seboj. Beg predstavlja tudi občutje občinstva, ko nanj pritiska oblast in obratno. Vsak si želi pobegniti pred odgovornostjo, a le redki to storijo odgovorno. Najlažje je prirediti zakone ter ostati na oblasti – Gojmir Lešnjak - Gojc pravi: »Nima smisla, da si na oblasti, / če svoje oblasti dodobra ne zlorabiš.«

V boju za oblast se borita pokvarjeni prevarant Peachum, ki beračem ironično izstavlja licence za beračenje, ter mafijec Macheath. Peachum pravi, da beračem pomaga, in gledalec lahko v beraču prepozna sebe, slehernega malega človeka, ki ga ropajo ter dan za dnem »rešujejo« beraštva. Mogoče ne pomaga v finančnem smislu, a končno nam je pomagal odpreti oči in spoznati, kdo pravzaprav smo: vsi smo berači. Dan za dnem se borimo za svoj obstoj, od katerega nimamo nobene koristi. Lutke smo – državna lastnina, saj z nami razpolagajo kot z blagom v veleblagovnici. A Radoš Bolčina pravi: »Revni mislijo, da smo jim potrebni bogati, a se ne zavedajo, da so v bistvu oni potrebni nam.« Revni se ne zavedamo svoje moči, saj ko se bomo nekoč osvobodili marionetnih vrvic, bo na višjih položajih zavladal kaos, mi pa bomo končno osvobojeni. Saj berači niso tisti, ki prosjačijo za denar in kruh, ampak tisti, ki to imajo, in prosijo za smrt.

Vrhunski so pevski vložki mojstrice Ane Facchini, ki nas z Mlakarjevimi songi popelje v kruto realnost, ter vrhunsko odigrana vloga Patrizie Jurinčič Finžgar, ki se vživi v vlogo zmešane »nosečnice« Lucy, ki svojo priložnost vidi v ranljivosti Macheatha, a se ne zaveda, da je v bistvu ona tista, ki je vedno znova izrabljena. Vse to postavlja glavno žensko vlogo Urške Taufer, Polly, ki na začetku predstave deluje zmedena, kot da svoj lik še išče, v senco. S stopnjevanjem predstave pa Polly postaja vedno bolj gospodovalna in Urška Taufer konec odigra vrhunsko.

Kristjan Guček je bil tokrat kralj odra. Odru je bil gospodar in živel je življenje, ki si ga želi vsak moški. Denar, ženske in slava, vse to je kot v filmu prikazal z odlično igro in vrhunsko zapetimi ironičnimi dui z Urško Taufer.

Režiser nam pušča odprt konec. Kot vsaka zgodba se ta lahko konča s srečnim ali žalostnim koncem. Čeprav je skandiranje občinstva »happy end«, poceni zabava za ljudi lačne pozornosti, srečni konec po napeti sceni obešanja ni tisto, kar bi si vsak želel. Od nekdaj smo si želeli smrti ali žalega tistemu, ki v zgodbi ni moralen, toda: ali to pomeni, da si želimo smrti tudi sebi? V resnici nihče ni pravičen. Vsak išče luknje v zakonu ter priložnosti za svoj uspeh brez ozira na druge, zato takšno razmišljanje vodi do samouničenja. Je pa naše edino vodilo, ki nas venomer slepi, saj ko si mislimo, da drugi ravnajo narobe, svojih napak niti ne opazimo. Pravica ne zmaga vedno, na oblasti nikoli. Pravimo ji »roka pravice«, a na koncu dneva je kriminalec v svojih dejanjih vsaj odkrit, medtem ko skorumpirani vodilni organi vlade dan za dnem zakrivajo svoje laži v komfortu zakonov, ki jim to dovoljujejo.
Želim oddati komentar

Prikaži celoten spored za predstavo

  • 23. 03. 2017 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder. Premiera. Za abonma Premiera in Izven
  • 29. 03. 2017 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder. Za abonma Sreda, Konto in Izven
  • 01. 04. 2017 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder. Za abonma Sobota, Konto in Izven
  • 14. 04. 2017 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder. Za abonma Veliki oder, Konto in Izven
  • 20. 04. 2017 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder. Za abonma Četrtek, Konto in Izven. V sklopu projekta 11. Goriški dnevi knjige imajo člani Goriške knjižnice Franceta Bevka ob predložitvi članske izkaznice popust pri nakupu vstopnic. Po predstavi pogovor z ustvarjalci.
  • 21. 04. 2017 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder. Za abonma Petek, Konto in Izven