Skoči na vsebino

Roland Schimmelpfennig

Arabska noč

Roland Schimmelpfennig

Arabska noč

Die arabische Nacht

Prva slovenska uprizoritev

PREMIERA

20. marec 2003

Strastna surrealistična zgodba iz sodobnega urbanega življenja, v kateri se razodevajo fantazije in strahovi prebivalcev stanovanjskega bloka.

Arabska noč sodobnega nemškega dramatika, režiserja in dramaturga Rolanda Schimmelpfenniga nas popelje v življenja, sanje, misli in fantazije petih prebivalcev neke stolpnice; avtor gledalcem naslika vročo poletno noč, v kateri se čarobnost, pravljičnost in fantazije prepletajo z grobo banalnostjo urbanega bivanja: paranojo blokovsko-nebotičniškega življenja, erotičnim hrepenenjem, ki prehaja v voajerstvo, odtujenostjo.

 

Ustvarjalci

Igrajo

V medijih

V Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici so sinoči premierno uprizorili predstavo Arabska noč še ne 35-letnega nemškega dramatika, režiserja in dramaturga Rolanda Schimmelpfeniga. Slovensko praizvedbo dela v prevodu Helene Peršuh in v režiji Diega de Bree si je ogledala Tatjana Gregorič.
Tatjana Gregorič: Arabska noč nas popelje v življenje, sanje, misli in fantazije petih prebivalcev stolpnice, v vročo poletno noč v kateri se čarobnost, pravljičnost in fantazije prepletajo z grobo banalnostjo urbanega bivanja. Popelje nas v paranojo blokovsko nebotičniškega življenja, erotičnih hrepenenj, ki prehajajo v odtujenost. Zgodba, neskončno vznemirljiva, zabavna, čudežna, čudna, tudi do konca blagodejna, predvsem pa nora, sublimna in vroče senzualna, arabska, v kateri briljanca domišljije, prefinjen absurd in nadrealsitična fantazija potrjujejo, da ni nič resnično, če ni izmišljeno in da ne živimo zato, da bi razumeli, ampak, da bi razmišljali in sanjali. Izjemno zgoščen tekst nemškega dramatika ponuja režiserju nešteto možnosti in Diego de Brea je v njem poiskal zelo prodorno in samosvojo interpretacijo. Igralci, ki so ves čas predstave na odru, komunicirajo povsem naravno in normalno a hkrati presunljivo odstirajo tudi dimenzijo pogleda drugam, v prazen prostor, v razpetost med irealnim in realnim in razpetost med željo in užitkom. Z izjemno intenziteto gledališke igre, z logiko filmske umetnosti, s kompozicijo v kateri so gib, zvok, zvočni in svetlobni efekti in glasba povsem enakovredni elementi, je de Brea ustvaril še eno originalno predstavo, predstavo, ki s svojo napetostjo in intenzivnostjo šokira, fascinira in te uspešno zapelje v zgodbo, kjer lepoto ustvarja začarana atmosfera zunaj verjetnega in kjer dogodki vladajo človeku, ne pa človek dogodkom. Igralci Ivo Barišič, Ana Facchini, Miha Nemec, Helena Peršuh, Primož Pirnat in Marjuta Slamič so naravnost izvrstni in vredni vsega občudovanja in pohvale v prepričljivem izpeljevanju izvirnih a tudi zelo zahtevnih domislic režiserja de Bree.«
Tatjana Gregorič, Radio Koper (Primorski dnevnik), 21. 3. 2003

Festivali in gostovanja v tujini

• 38. Borštnikovo srečanje, Maribor, 2003
• Atelje 212, Beograd, Srbija in Črna gora, 2003
• ICA (Institute of Contemporary Arts), London, Velika Britanija, 2004 (tri predstave)

12. 1. 2021 ob 23.00. SPLET.