Baron Münchhausen

Baron Münchhausen je človek domislic in avantur, ki tako zelo presegajo našo domišljijo, da jih niti za laži ne moremo imeti. Kot, denimo, tista, kako je jelena ustrelil s češnjevo pečko, potem pa se je žival prikazala iz goščave s češnjevim drevesom na glavi namesto rogovja. Baron je poročen, a živi z očarljivo ljubico. Rad bi se poročil z njo, a se ne more ločiti, ker temu nasprotujeta žena in njen ljubimec. Po dolgem naprezanju je ločitev le odobrena, a ker baron na sodišču obelodani še eno od svojih domislic, je dovoljenje preklicano: ločitev bo veljavna le, če baron zanika vse svoje dotedanje trditve.

Komične pripovedi barona Münchhausna je v času razsvetljenstva po pripovedovanju resničnega vojaka in pustolovca zapisal nemški pisec Rudolf Erich Raspe leta 1785, kasneje pa so doživele mnogo izdaj, priredb in prevodov. V slovenščini jih poznamo predvsem iz priredbe za otroke Gottfrieda Augusta Bürgerja in kot zbirko zgodb Lažnivi Kljukec Franceta Malavašiča iz leta 1856. Tokratna uprizoritev je nastala po gledališki igri in filmskem scenariju ruskega avtorja Grigorija Gorina, katerega delo Kean IV. smo v SNG Nova Gorica že uprizorili. Avtor je ustvarjal v obdobju vladavine Brežnjeva in po njegovi predlogi je leta 1979 režiser Mark Zaharov posnel enega najuspešnejših sovjetkih filmov vseh časov. Film je prispodoba hipokrizije sovjetske družbe, odpora do vsakršnega odstopanja od sistema, do individualnosti, kaj šele fantazije, sanjaštva ali vere v obstoj nadrealnega. V času, ko smo si zaradi globalne enakosti podobni kot jajce jajcu, ko za nas domišljijo in svobodo proizvajajo samo še v Hollywoodu, je baron Münchhausen več kot dobrodošla spodbuda.

Uprizoritev je režirala Yulia Roschina, ki jo v SNG Nova Gorica poznamo po uspešni postavitvi dram Gospa Bovary in Zakaj ptiči pojejo avtorja Nebojše Pop-Tasiča.