Skoči na vsebino

Feri Lainšček

Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak

Feri Lainšček

Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak

PREMIERA

25. september 1990

Ustvarjalci

Igrajo

V medijih

Med premierami, ki so v slovenskih gledališčih oznanile resen začetek sezone, je bila sinoči tudi prva za mlajše občinstvo. Primorsko dramsko gledališče je krstno uprizorilo otroško igro Ferija Lainščka s precej dolgim naslovom Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak.
Otroško gledališče – na splošno rečeno – nima niti približno tako prizadevnih avtorjev kot gledališka produkcija za odrasle, zato je toliko bolj razveseljivo, kadar se zgodi, da v gledališču otroško predstavo vzamejo zares ali celo zelo zares. Lainščkovo besedilo je pametno; pametno, ker noče biti preveč pametno, ker se zaveda, da otroci ne marajo simbolov, metafor, zastrtih pomenov, ali kakšnega drugačnega artpoetičnega namigovanja na tisto nekaj več, kar naj bi imelo neminljivo umetniško veljavo. Pomembna je zgodbica, pomembno je, da se nekaj, oziroma, da se čim več dogaja. V Čirenčaju gre za razumljiv pa tudi zanimiv konflikt med pravimi čarovnicami, torej tistih z bradavico, čarobno palico in metlo ter cirkuškim čarovnikom. Čarovnica Epipanija se namreč resno boji njegove konkurence, njena mlajša vrstnica čarovnica Minka dobi nalogo, da ga onemogoči. Seveda ji ne uspe, kajti vmeša se tretja vrsta čarovnije: ljubezen. Minka se zaljubi v cirkuškega čarovnika Gregorja. Ne more se končati drugače, kot da čarovnica prizna, da je ljubezen močnejša od hudobije.
Lainščkovo besedilo je pametno tudi zato, ker je izbralo primerno temo. Cirkuško – čarovniško okolje odpira namreč zanimive spektakelske možnosti, ki jih je režiser Andrej Stojan znal izkoristiti. Dime, ognje, motocikle in kar je še takih reči, je organiziral v duhovito situacijsko komiko, ki je bila pametno odmerjena, da ni odtegnila pozornosti od same zgodbe.
Predstava je sorazmerno bogata tudi v svoji likovni podobi. Scenograf Pavel Mihalič in kostumografinja Jerneja Jambrek sta poskrbela, da je predstava lepa tudi na pogled. Najbrž pa bi bili lahko malo bolj udarni songi. Glasbo zanje je napisal Mirko Vuksanović. K poskočnosti predstave pa je veliko prispeval tudi koreograf Matjaž Farič.
Skratka, če bo v vašem mestu gostovala kaka gledališka predstava z neskončno dolgim naslovom Čiren čas in juha kokos pokos kvak kvak, se spomnite, da so jo na radiu priporočali.
Metod Pevec, Radio Ljubljana, Danes do 13.00, 6. 10. 1990.