Skoči na vsebino

Miguel de Cervantes

Čudežno gledališče

Miguel de Cervantes

Čudežno gledališče

El retablo de las maravillas

PREMIERA

1. julij 1994 Prvomajski trg v Piranu

Koprodukcija

Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom

Ustvarjalci

V medijih

Sinoči je v okviru prvega Primorskega poletnega festivala v Piranu Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice premierno uprizorilo komedijo Čudežno gledališče, ki jo je po medigrah Miguela de Cervantesa pripravil Mario Uršič. Predstavo si je ogledala tudi naša sodelavka Irena Ostrouška.
Irena Ostrouška: Režiser predstave in avtor priredbe Mario Uršič je Čudežno gledališče, kakor ga je imenoval po eni od mediger, povezal v enotno dogajanje. Rdeča nit izbranih komičnih enodejank, v prevodu Nine Kovič in sicer Čudežno gledališče, Budni stražar, Ljubosumni starec in Salamanška jama, so komični zapleti in čudežne iluzije potujoče gledališke skupine.
Tej je kot protiutež postavil skupino tipiziranih mestnih veljakov, guvernerja in njegove naveličane žene, župana, pisarja in cerkovnika, ki s svojimi strastmi, krepostmi in pregrehami ustvarjajo odsev, kakršnega jim ponuja odrska utvara potujočih gledališčnikov in njihovih večnih zgodb o zapeljevanju, ljubosumju in prevarah. Od nenehnega, že skoraj Pirandellovskega prepleta gledališke iluzije in resničnosti, do končnega neizogibnega vprašanja o tem, kaj je resnica, je tako ustvaril pravo bistvo Cervantesovih komičnih situacijskih zapletov. Morda so bili ti zaradi zlahka razberljivih aktualističnih podtonov in tipiziranih lastnosti posameznih likov na trenutke res pretirano predvidljivi, kot na primer replika o slovenskih generalih, ali pa namig na ksenofobijo v karikirani govorici zaljubljenega vojaka. Toda, če pomislimo, da je Uršič to združil z elementi musicala s songi Milana Dekleve, uglasbil jih je Peter Ugrin, z igralskimi imitacijami filmskih gegov, potem je bila v celoti predstava, ki je hkrati odprla tudi 1. Primorski poletni festival prav zgledno zabavna in ni z ničemer zgrešila ne zahtev občinstva, ne svojega namena. Med igralskimi stvaritvami sicer precej uravnotežene ansambelske igre pa velja še zlasti opozoriti na Iztoka Mlakarja v vlogi vojaka, ter zabavnjaškega tandema dveh hudičev, pisarja v interpretaciji Iva Barišiča in cerkovnika v interpretaciji Radoša Bolčine.
Irena Ostrouška, Radio Slovenija, Dogodki in odmevi, 2. 7 . 1994.

Festivali in gostovanja v tujini

• Primorski poletni festival: Piran (2 predstavi), Izola in Koper, 1994
• Dnevi slovenske komedije, Celje, 1995