PREMIERA
23. maj 2013 SNG Nova Gorica, veliki oder
Bogata lastnica zemljiškega posestva pod krinko dobrote in ljubezni do bližnjih tiransko upravlja usode svojih sorodnikov in podrejenih, samovoljno začrtuje njihove življenjske poti in intimna razmerja. Toda njeno bogastvo spričo prikrivane razsipnosti vse bolj kopni, zamišljene načrte pa zamaje prihod revnega nečaka, tragičnega igralca Nesrečnikova, in njegovega kolega, komičnega igralca Srečnikova. Njun nepričakovani obisk povzroči, da se odnosi na posestvu zapletejo v živopisano komedijo, v kateri se nizajo prizori ljubezni in borbe za denar, smešne kaprice in eksistencialne stiske, satira na provincialno življenje in gledališče.
Aleksander Nikolajevič Ostrovski (1823-1886) je v Gozdu združil dramo in komedijo v nenavadno bogato gledališko delo, polno živahnosti in humanosti. Napisal ga je v času po reformah carja Aleksandra II., ki so sprožile prehod iz fevdalizma v približek tržnemu sistemu, ter v njem ujel podobo tedanje Rusije in njenih družbenih slojev: propadajoče posestnike, vse bogatejše trgovce, tlačane, ki so po osvoboditvi ostali enako brezpravni reveži ... ter obubožane umetnike. Adaptacijo besedila je pripravil Egon Savin, eden najprodornejših sodobnih srbskih režiserjev, ki bo tokrat prvič ustvarjal v Sloveniji.
Ustvarjalci
-
Avtor priredbe
Egon Savin -
Prevajalec
Jaka Fišer -
Režiser
Egon Savin -
Lektor
Srečko Fišer -
Scenografinja in kostumografinja
Ildiko Balla -
Izbor glasbe
Egon Savin -
Oblikovalec svetlobe
Samo Oblokar -
Asistentka režiserja
Andrijana Boškoska
Igrajo
-
Gurmižska
Ana Facchini -
Nesrečnik
Radoš Bolčina -
Srečnik
Iztok Mlakar -
Aksjuša
Arna Hadžialjević -
Bulanov
Kristijan Guček -
Pjotr
Peter Harl / Nejc Cijan Garlatti -
Ulita
Marjuta Slamič -
Vosmibratov
Gorazd Jakomini -
Karp
Ivo Barišič -
Bodajev
Milan Vodopivec -
Milonova
Teja Glažar -
Strežniki
Klemen Breznik / Sebastijan Furlani / Jani Kodre / Janez Zore
1/16
V medijih
Besedilo, ki se osredotoča na anomalije sprememb in reform ter na blasfemijo poskusov njihove trajne afirmacije, je gostujoči režiser Egon Savin (širše znan srbskemu občinstvu in nekajkrat gost v slovenskih gledališčih) adaptiral s prevladujočo prostorsko- časovno komponento, ki dodatno podčrtuje absurdnost reformne ihte. Carsko Rusijo, konflikt med plemstvom in tlačani ter zapostavljenimi družbenimi formacijami nadomesti s sovjetskim (uniformiranim) komunizmom v opoziciji z marginaliziranimi posamezniki (med katerimi poudari umetnike). Scenografija (s kostumografijo, oboje podpisuje IIdiko Balla) s postavitvijo hladnega, v tonu vladanja in birokracije zastavljenega komisariata, ki je hkrati zasebna rezidenca generalke Gurmižske, sledi ideji v času prestavljenega režima, ki ohranja carski Rusiji vzporedne koordinate zatiranja. Izvidniške luči (Samo Oblokar), ki osvetljujejo stene komisariata, poudarjajo vseprisoten nadzor in bdenje nad posameznikovo zasebnostjo v represivnem režimu; nič se torej ne zgodi brez sistemskega- sistematičnega opazovanja. Adaptacija besedila s časovno premestitvijo dogajanja dodatno podčrta bizarnost in blaznost sodobnega reformnega stampeda. /…/ Igralsko najbolj dosledno preobrazbo svojega lika izvaja Kristijan Guček (Bulanov), ki se od rosno mladega, zgolj na pogled nedolžnega gimnazijca z lahkoto prelevi v ljubimca-slugo, in se preko svojega povzpetniškega daru zlahka poistoveti z ukazujočim. Izvedbeno lucidno in prepričljivo je izpeljana tudi vloga Aksjuše (Arna Hadžialjevič) in ob njej ubogljivega in pohlevnega Pjotra (Peter Harl), uravnoteženo sluge Karpa (Ivo Barišič) in služabnice Ulite (Marjuta Slamič). Ana Facchini generalko Gurmižsko izvaja kot frivolno in dvolično pristaško sistema, še posebej njegovih ugodnosti, medtem ko tipizirana Srečnik in Nesrečnik (Iztok Mlakar in Radoš Bolčina) kot komedijant in tragik v dogajanje vnašata mero samoironije in dodanega humorja. V komičnih situacijah in v kolektivnih prizorih pripomorejo še Gorazd Jakomini (Vosmibratov), Milan Vodopivec (Bodajev) in Teja Glažar (Milonova).
Anja Bajda, Primorske novice, 27. maja 2013