Kako smo ljubili tovariša Tita

V medijih

Politični korektnosti oz. previdno uravnoteženi zajedljivosti in spravljivosti avtorja besedila do vseh predstavljenih strani so zaupljivo sledili tudi soustvarjalci slovenske uprizoritve ter ohranjali tiste vrste ravnovesja med rahlo švejkovsko nostalgičnim spominjanjem in balkansko iracionalnim sarkastičnim norčevanjem iz vsega, s katerim morejo računati na uspeh tako pri oboževalcih Titovega mita kot pri njihovih enako strastnih nasprotnikih.
/…/
Gojmir Lešnjak Gojc je v dobrodušni tragikomični karikaturi nedolžnega in naivnega slehernika, ki iskreno in brez večje škode za okolje tudi s precejšnjo mero svoje bujne domišljije ohranja in oznanja vero v Tita, pokazal širok razpon zniansiranih in pretehtanih izraznih sredstev radoživega komedijanta, imitatorja in kdaj tudi hrupnega ljudskega burkeža.
Slavko Pezdir, Delo, 6. 12. 2005


Gojmir Lešnjak Gojc in Branko Ličen v komediji, ki je nastala v koprodukciji sežanskega Kosovelovega doma in SNG Nova Gorica, duhovito upodobita vročekrvna Titova tovariša, ki v barčku proslavljata dan mladosti. Zagreto, glasno, pretirano. Prav smešna sta. In nič manj tragična. Ne moreta in nočeta dojeti, da je onih časov, po katerih se jima kolca, konec. Še vedno častita zgolj Njega, pa naj se jima drugi še tako posmehujejo in o njunem idolu govorijo najgrozovitejše stvari. /…/ Najduhovitejši prizor v v predstavi je bržkone recital, med katerim Gojc in Ličen v slogu sramežljivih osnovnošolcev patetično deklamirata pesmi o Titu, ki so jih napisali Kajetan Kovič, Tone Pavček, Vladimir Nazor in Mile Klopčič.
Andraž Gombač, Primorske novice, 2. 12. 2005