Ko se mrtvi prebudimo

Kipar profesor Arnold Rubek in njegova žena Maja sta poročena že nekaj let, a drug do drugega ne čutita prave naklonjenosti. Živita dolgočasno življenje, ki si ga skušata popestriti s poletnimi potovanji, tokrat s potovanjem z ladjo vzdolž morske obale. Profesor je svoji ženi nekoč obljubil, da jo bo odpeljal na vrh gore, da bo videla vse veličastje sveta, a se to ni nikoli zgodilo. Njuno življenje se postavi na glavo, ko v poletnem letovišču, kjer čakata na odhod ladje, Maja spozna ekscentričnega lovca na medvede in posestnika Ulfhejma, profesor pa sreča svoj nekdanji model, Irene, ki mu je več let pozirala za njegovo kiparsko mojstrovino Dan vstajenja. Irene je profesorja, tik preden je bilo delo končano, nepričakovano in nepojasnjeno zapustila. Kvartet, ki je življenje preživel v boleči odsotnosti ljubezni in se zaradi tega spremenil v človeške zveri, se v upanju na možnost ponovnega začetka odpravi visoko v gore.

Zadnjo in redko uprizarjano Ibsenovo dramo, ki koplje po globokih problemih človeštva, je režiral, prvič v Sloveniji, priznani bolgarski režiser Stiliyan Petrov, prepoznaven po specifični poetičnosti svojih uprizoritev in natančni pozornosti do igralske stvaritve.

Irene: Dolga leta sem bila mrtva. Prišli so in me zvezali. Zvezali roke na hrbet … Potem so me spustili v grobnico z železnimi rešetkami. In z oblazinjenimi stenami … da živa duša ne bi slišala krikov iz groba … Zdaj pa počasi vstajam od mrtvih.

Henrik Ibsen

Zahvaljujemo se Veleposlaništvu Republike Bolgarije v Republiki Sloveniji za sofinanciranje uprizoritve.