PREMIERA
24. marec 2016 SNG Nova Gorica, veliki oder
Avtorski projekt Ljubezen do bližnjega se navdihuje pri istoimenskem romanu enega najvidnejših sodobnih francoskih pisateljev, Pascalu Brucknerju. Ekipa ustvarjalcev z osebnega in družbenega vidika raziskuje temeljno vrednoto naše družbe, ljubezen do sočloveka, in sebe v odnosu do nje. Kje je meja med uresničitvijo lastnih fantazij ljubezenskega udejstvovanja in grobim vdorom v območje človekovega sobivanja?
Uprizoritev se med drugim posveča spregledani lepoti neuresničenih teles, podrejenih diktatom družbenih konvencij ... ter poskuša prikazati pristnost raznolikih oblik ljubezni.
Režiser Jernej Lorenci je v zadnjih letih z nizom izjemnih postavitev postal najbolj atraktiven slovenski režiser, med številnimi nagradami omenimo nagrado Prešernovega sklada 2014 za režijo uprizoritev Kako jemati njeno življenje, Nevihta, Dantonova smrt in Ponorela lokomotiva. Pred štirinajstimi leti je z našim ansamblom že ustvaril predstavo Tri sestre, zdaj pa bo z uprizoritvijo Ljubezni do bližnjega nadaljeval z razvijanjem svoje avtorsko prepoznavne dramsko glasbene performativne estetike, v kateri je postavil tudi poetično igro Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič in Homerjevo Iliado.
Ustvarjalci
-
Režiser
Jernej Lorenci -
Dramaturg
Matic Starina -
Scenograf
Branko Hojnik -
Kostumografinja
Belinda Radulović -
Skladatelj
Branko Rožman -
Koreograf in asistent režiserja
Gregor Luštek -
Oblikovalec svetlobe
Andrej Hajdinjak -
Oblikovalec zvoka
Matej Čelik -
Lektor
Srečko Fišer -
Asistentka dramaturga
Tereza Gregorič
Igrajo
1/24
GLEDALIŠKI LIST
V medijih
Če so prej igralci spregovarjali o ozadjih, ki so se najpogosteje ukvarjala z razmerami v gledališču in morebitnimi medsebojnimi napetostmi - recimo Oliver Frljič -, so zdaj v Ljubezni do bližnjega kar najbolj ogoleli na odru s svojo intimo. Do nje so prišli po spodbujenem vrtanju in nam jo zdaj kot da neposredno in necenzurirano predstavljajo. V mešani formi; enkrat neposredni nagovori občinstva, o začetniških zagatah z ljubeznijo in končni grenkobi, drugič kot popevanje, enkrat kar najbolj naravnost, drugič z več zatekanja v literarizacijo.
Matej Bogataj, Delo, 31. marec 2016
Besedila in vse, kar je povezano z besedo, so rezultanta trdega dela režiserja in njegove ekipe ter igralcev, ki sami oblikujejo sporočilo in ga posledično seveda tudi »zaigrajo«, sledeč dramaturški rdeči niti in njenemu branju sodobnosti, v katero je pahnjen človek s svojim bojem za preživetje in izpovedujejo lastne, individualne bolečine in frustracije, ki naj bi prerasle v splošnost, univerzalnost in katarzično samospraševanje. Poenostavljeno: gre za nekakšen neokolektivizem, seveda ne v družbenem ali političnem smislu, marveč na ravni duhovnosti in estetskega čutenja, ki vodi v odgovorno preobrazbo človekovega skupinskega ega. Je to sploh mogoče? Novogoriška premiera Ljubezen do bližnjega govori o (ne)sprejemanju in (ne)dajanju ljubezni, o bolečih zarezah iz otroštva, ki si jih človek vleče v sebi v starost kot neizbrisno rano in zaznamovanost, o človekovih krhkostih in željah, o neuresničenem hrepenenju, a tudi o egoizmu in nezmožnosti deliti ljubezenske, čustvene, ponotranjene iskre z drugim in z drugimi. Pred očmi se nam zarisuje družba, ki je obsojena na samost in brezbrižnost, ni videti ne ljubezenske ne socialne solidarnosti. Družba brez vzorov in vzorcev, v kateri so tudi zahvale le dolžnostna gesta, ki jo narekuje racionalna shematizacija, ne pa toplina, družba, v kateri je ljubezen le naštevanje posedujočih partnerjev in partneric.
Marij Čuk, Primorski dnevnik, 26. marec 2016
Vizualni jezik predstave je izrazito performativen: okleščen je vsakih upodobitev, znakov, ki bi konstruirali fikcijo, in je namesto tega usmerjen v njeno razgradnjo. Vidimo ozadje odra in reflektorje, celoten "stroj" gledališča (scenograf je Branko Hojnik), igralci redko zaidejo z odra.
Anja Bajda, Primorske novice, 29. marec 2016
Celoten spored predstav
SPONZORJI
