Mandragola

V medijih

BRAVO ZA MANDRAGOLO!

Predvčerajšnjim smo na Dnevih satire videli predstavo izredne scenske kulture: novogoriško Primorsko dramsko gledališče je izvedlo Machiavellijevo Mandragolo v režiji Georgija Para in pri tem demonstriralo vrhunski profesionalizem. Na zagrebških odrih že dolgo nismo videli klasične komedije, v katere vsako najmanjšo poro bi bil kot znak univerzalnosti vtkan plemenit namen razvedrila, in to ne na način banalnosti, marveč subtilnosti tolmačenja odličnega teksta. Paro kot mojster prav za vedro uprizoritev originalnih in subtilnih scenskih domislic, ki so nam tako blizu, redko pa tudi doživete, kot režiser, ki se izogiba odvečnega, trendovskega in danes tako nasilnega simbolizma, prisega na čistočo in enostavnost. Takšen postopek je privedel do izbruhov vedrine in užitka v igri tako igralcev kot tudi publike.
Prav tako lahko govorimo in moramo govoriti v presežnikih tudi o igralskem ansamblu. Pri tem ne govorimo o dobrih, marveč po vrsti o samih odličnih igralcih, ki so nam dali jedrnat pouk igralskega izraza in komike. Prav zato moramo našteti vse: Radoš Bolčina, Ivo Barišič, Stane Leban, Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičić, Sergej Ferrari, Breda Urbič in Maja Sever.
Prav tako je potrebno videti majhno, skromno, mobilno, a domiselno in funkcionalno ter likovno lepo scenografijo Davida N. Flatena in za oko privlačne kostume Marije Vidau.
(B. Vu.), Večernji list, 18. 6. 1989 (prev. J. F.)