Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha

Sibylle Berg v svojem prvem romanu iz leta 1997, tik pred prelomom tisočletja, »v zaprtem prostoru onkraj smrti« pripoveduje o zgubah treh generacij. Egocentrikih, ki imajo težave z zvezami, ki se v družbi ne znajdejo, ki v nič ne verjamejo, ki na svetu ne najdejo ničesar pozitivnega, ki jim življenje ni v uteho, katerih iskanje sreče je popolnoma zaman in katerih edina strategija preživetja je odtujenost. Epizodni roman je kmalu po objavi postal prava senzacija, saj je dal tej nemi in paralizirani dobi popolnoma nov glas. Avtoričin slog je edinstven: nepopustljiv in natančen, hladen, neposreden, surov, skorajda mehanski, njen humor piker in ciničen, ponekod tudi grotesken. Osamljenost, nemoč, obup, samomorilnost, anoreksija, nasilje, poželenje in seks dobijo v njenem značilnem več-perspektivnem pripovednem načinu povsem novo podobo. V banalnostih vsakdanjega življenja zmore najti lepoto.

Sibylle Berg se je rodila v Weimarju v Nemčiji, živi pa v Zürichu in Tel Avivu. Napisala je 21 dramskih besedil in 13 romanov, piše pa tudi kolumne in reportaže za številne časopise in revije. Postala je ikona nemških alternativnih subkultur, sledi ji tako evropska LGBTQ scena kot umetniške skupnosti. Njena dela so bila prevedena v več kot trideset jezikov, sodi ob bok avtorjem, kot sta Vonnegut in Houellebecq. Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha je prvi prevod v nemško govorečem prostoru uveljavljene, priznane in provokativne avtorice v slovenščino. Slovensko praizvedbo je postavila Eva Nina Lampič, ki je tokrat prvič režirala v novogoriškem gledališču.