Nenadoma, reka

»Nenadoma, reka je zasnovano kot prostor govora tistih, ki v javnem prostoru zaradi strahu ne govorijo ali ne smejo govoriti o svojem položaju – o svoji deprivilegiranosti in zatrtosti. Michel Foucault v knjigi Zgodovina seksualnosti 1 – Volja do znanja pravi: Moč govori in to je pravilo. Pri nastajanju besedila je bilo to osnovno izhodišče. Kako dati moč govora tistim, ki v družbeni hierarhiji moči niso na poziciji, da bi jih lahko slišali.

Skozi problem zgodovinskega revizionizma, hiperprodukcije samoanalize in samoreprezentacije v javnem prostoru preučujem fenomene kolonialne preteklosti, izkušnje življenja pod totalitarnimi režimi in kapitalističnega izkoriščanja ljudi. Ideja besedila je projicirati možno sliko prihodnosti človeštva z obdelavo našega odnosa do lastne preteklosti in dejanj v sedanjosti.

Besedilo je nastalo kot odgovor na distopične pripovedi znanih romanov 20. stoletja, predvsem pa kot odgovor na Orwellov roman 1984.«

Tako je o svojem novem besedilu napisal dramatik in dramaturg Dimitrije Kokanov, ki je bil na Slovenskem tokrat prvič predstavljen, v ljubljanski Drami pa je sledila uprizoritev njegovega teksta Gibanje, za katerega je leta 2020 prejel Sterijino nagrado za najboljše sodobno dramsko besedilo v Srbiji.

Kokan Mladenović, večkrat nagrajeni srbski režiser, je v Sloveniji doslej ustvaril tri predstave, vse v Gledališču Koper. V tokratni uprizoritvi, koprodukciji SNG Nova Gorica in Mestnega gledališča Ptuj, se je osredotočil na refleksijo totalitarizmov našega časa – od državnih totalitarizmov, ki se še vedno oklepajo klasičnih prijemov propagande in zastraševanja prebivalstva, do tistih sodobnejših, ki nam trenutno vladajo.

Ali se s pomočjo »digitalne samoobrambe« lahko upremo zlorabi osebnih podatkov, ali nam, tako kot Winstonu Smithu v Orwellovem svetu, preprosto ni več pomoči?

Kokan Mladenović