Peggy Pickit vidi boga v obraz

Karen in Martin prideta na večerjo k Liz in Franku. Vsi štirje so kolegi iz študentskih dni, z medicinske fakultete, vsi so stari 41 let. Prva dva sta se ravno vrnila z vojnega področja v Afriki, kjer sta šest let delala v zelo težkih pogojih, zdaj pa sta morala tamkajšnjo bolnišnico zaradi naraščajoče nevarnosti državljanske vojne zapustiti. Druga dva sta bila ta leta doma, zaslužila sta veliko denarja, imata hišo in otroka. Ves večer se njihovi pogovori vrtijo okrog morale in odgovornosti, okrog nevednosti in nemoči; ter okrog sirote, za katero sta oba para,vsak na svoj način, skrbela, zdaj pa sta jo Karen in Martin pustila samo v Afriki, ko sta zbežala. Para hitro ugotovita, da za dejanja drugega nimata veliko razumevanja in še manj besed. Konflikt se zaostri; v obupanem poskusu, da bi spet našla nekakšno bližino med njimi, Liz »uprizori« namišljen pogovor med Peggy Pickit, gumijasto punčko njune hčere, in leseno figurico, darilom njene afriške vrstnice, ki jo v daljni domovini čaka negotova usoda.
Tragikomično dramo Peggy Pickit vidi boga v obraz (2010) je priznani nemški dramatik Roland Schimmelpfennig prispeval za Afriško trilogijo, dramski projekt različnih (evropskih, afriških in severnoameriških) avtorjev, režiserjev in igralcev, ki tematizira zapletene odnose med Afriko in Zahodom. Schimmelpfennig v teh odnosih, ki so, kakor pravi sam, prekruti in prekomplicirani, da bi jih lahko transformirali v dramsko umetnost, išče človeka. Gledališče je namreč najboljše prav v tem, da dá teoriji in delovanju globalnih ekonomskih struktur ime in človeški obraz. Tokrat sta to obraza dveh deklic, ki ju vidimo samo skozi oči štirih odraslih zahodnjakov in skozi njuni igrački. V njun obraz je pogledal režiser Primož Ekart, ki je tokrat prvič ustvarjal v novogoriškem gledališču.

Zbiranje donacij

V Ustanovi Tomo Križnar se zavzemamo za podporo in zaščito staroselskih ljudi na meji med obema Sudanoma z nadnadcionalnimi naravnimi kulturnimi parki, ki jih bodo varovali droni – cenena brezpilotna letala. Za predstavitev naše pobude svetovnemu javnemu mnenju zato zadnja štiri leta v vojnih conah na najteže dostopnih področjih Nubskih gora in Modrega Nila snemamo nov dokumentarni film z delovnim naslovom Droni nad koreninami človeštva. Z njim bomo skušali prepričati še občutljivo svetovno skupnost, da zvoni vsem nam, ki se nočemo spremeniti v robote niti zveri. In pridobiti oziroma razviti ustrezne institucije za realizacijo edine možne rešitve indigenega življenja tam, kjer se za nadzor naravnih virov bijejo vse globalne sile in domačini sicer nimajo nobenih možnosti preživeti. V Južnem Sudanu so agencije OZN pravkar razglasile najhujšo humanitarno katastrofo. V Sudanu na severu je islamska vojaška hunta Omarja Baširja napovedala, da ne bo tolerirala nobenih etničnih manjšin. Domorodci v obeh Sudanih so ujeti in oblegani in obsojeni na iztrebljenje. Mudi se!

Film financiramo sami. Vse smo posneli sami – ustavilo pa se nam je v montaži, ker ne moremo plačati režije. Prosimo, sodelujte in nam pomagajte dokončati postprodukcijo z donacijo na TRR Ustanove Tomo Križnar: SI 56 0510 0801 3175 987. BIC: ABANSI2X, koda namena: CHAR. Več na www.TomoKriznar.com

Najlepša hvala vnaprej.
Tomo Križnar