Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Goran Vojnović

Pod svobodnim soncem

2023

Krstna uprizoritev

Po romanu Frana Saleškega Finžgarja

Video predstavitev

PREMIERA

30. november 2023 SNG Nova Gorica, veliki oder

Koprodukcija

Drama SNG Maribor, Cankarjev dom Ljubljana in Zavod Škrateljc

TRAJANJE

Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora

Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja je veliki slovenski zgodovinski roman in ena naših temeljnih literarnih umetnin, ne samo zaradi močne narodnobuditeljske vrednosti, temveč tudi vrhunske romaneskne razkošnosti, ki je pred pol stoletja pritegnila celo Hollywood k ideji o snemanju filmskega spektakla. Ideja žal (še?) ni bila realizirana, je pa Povest davnih dedov, kot je avtor delo podnaslovil, doživela različne literarne priredbe, priredbe za gledališče in radio, nedavno tudi upodobitev v stripu Damijana Stepančiča in Gorana Vojnovića. Mojstrovina, ki združuje epopejo o preboju Slovanov na Balkan z romantično ljubezensko zgodbo med Iztokom in Ireno, je Gorana Vojnovića navdihnila tudi k pisanju izvirnega odrskega besedila – sodobne interpretacije mita z upoštevanjem zgodovinskih in političnih izkušenj od časa nastanka romana do današnjih dni.V spopadu velikega, mogočnega, čarobnega, osvajalskega in okrutnega Bizanca na eni strani ter malih, bojevitih, svobode željnih barbarov na drugi, nastane osupljiv izmišljeni svet, v katerem se odvija miselna igra prepoznavanja demonov lastnega časa in v katerem se odpirajo zelo zanimiva in še kako aktualna vprašanja. Kdo so danes barbari? Kje je danes Bizanc? Smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali smo Bizantinci, ki Bizanc varujejo pred vdirajočimi barbari? In kako je z našo svobodo? Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne?

Tako kot je branje Finžgarja še vedno lahko razburljivo in privlačno, bo razburljiva in privlačna, če ne že kar spektakularna, tudi gledališka predstava. Čeprav literarna zgodovina označuje Pod svobodnim soncem kot mladinski roman, sta roman in Vojnovićeva avtorska interpretacija tako kompleksna in sporočilna, da nagovarjata širok spekter gledalcev.

Vsa vprašanja, ki si jih je zastavljal Finžgar, so še vedno aktualna, a so odgovori nanje bolj zapleteni, pogosto nedoločni in celo dvoumni, saj je v današnjem svetu nejasno že to, kdo je Bizantinec in kdo barbar.
Goran Vojnović

Ustvarjalci

Režiser
Aleksandar Popovski
Dramaturginja
Martina Mrhar
Lektorica
Anja Pišot
Scenograf
Aleksandar Popovski
Kostumografinja
Jelena Proković
Oblikovalka maske
Špela Ema Veble
Koreografinja
Rosana Hribar
Avtor likovne podobe
Damijan Stepančič
Animator in oblikovalec videa
Miran Bratuš
Avtor glasbe*
Boštjan Gombač
Oblikovalca svetlobe
Aleksandar Popovski, Marko Vrkljan
Asistentka režiserja
Stefani Hristova
Asistent scenografa
Matic Gselman
Asistentka kostumografinje
Saša Dragaš
* Glas (posneto v studiu Savna)
Jan Tomšič

Igrajo

Iztok, Svarunov sin, pogumen vojščak in izjemen lokostrelec
Matija Rupel
Irena, dvorjanka, Iztokova izbranka
Eva Kraš k.g.
Rado, vojščak, Ljubiničin zaročenec
Blaž Dolenc k.g.
Črt, slovanski vojak v bizantinski uniformi
Matej Zemljič k.g.
Radovan, godec in popotnik, morda še kaj drugega
Iztok Mlakar k.g.
Volk, antski poglavar, bedak in naivnež
Gorazd Žilavec k.g.
Rustik, prefekt, Slovan zvest Bizancu, Irenin stric
Viktor Hrvatin Meglič k.g.
Epafrodit, bogati trgovec in spletkar
Gorazd Jakomini k.g.
Justinjan, cesar, negotov in neodločen
Blaž Valič k.g.
Teodora, cesarica, vrhunska spletkarka
Arna Hadžialjević k.g.
Azbad, bizantinski vojskovodja, prestrašen pes
Robert Korošec k.g. / Žan Koprivnik
Svarun, starešina, poln žalosti in modrosti (posneti glas)
Žiga Saksida k.g.
Pripovedovalec (posneti glas)
Boštjan Gombač k.g.