Pravljice našega otroštva

V avtorskem projektu Pravljice našega otroštva se ekipa ustvarjalcev uprizoritve pod vodstvom režiserja Jerneja Lorencija sprašuje o vlogi pravljic v osebnem življenju, o arhetipskem pomenu pravljic svojega otroštva in tudi o vlogi pravljic v kolektivnem nezavednem. Režiser Jernej Lorenci želi skupaj z igralci prodreti v korenine njihovega otroštva in skupaj z njimi ponovno »podoživeti« stanja in emocije, ki so jih doživljali ob pripovedovanju pravljic. Ali kot je zapisal režiser sam: »Vrnili se bomo v naše otroštvo. S pomočjo pravljic, ki so nam jih pripovedovali, bomo obnovili čas, ko smo se čutili popolnoma varne, popolnoma cele, zlite z drugim, pripovedovalcem, in s seboj. Skušali bomo natančno rekonstruirati točno določene pripovedi, točno določene večere, osebe-pripovedovalce, prostore, svetlobo, vonje, glasove, občutke. Tudi mi, ki smo starši ali pa to nismo, smo pripovedovalci pravljic. Tudi naše večere bomo skušali rekonstruirati. So pa nekateri pripovedovalci iz našega otroštva že mrtvi. Kar sta v pravljici Nekoč in Večno, sta v življenju rojstvo in smrt. 'Življenje je noseče s smrtjo,' pravi Emile Cioran. Skušali bomo preplesti krožni čas pravljic in linearni čas življenja ter se trudili, da bodo naši mrtvi oživeli. Ker je pravljica izstop iz časa, je nad časom in je za vse čase. In vsa leta. Torej: hvalnica pravljici, hvalnica domišljiji, sprejetje smrti.«

Uprizoritev v režiji vrhunskega režiserja Jerneja Lorencija, ki si je za referenco tokratnega projekta izbral slovita avtorja Gastona Bachelarda in Bruna Bettelheima, teoretika pravljic ter njihovega vpliva na posameznikovo nezavedno in družbo kot celoto, je nastala kot koprodukcija med Prešernovim gledališčem in SNG Nova Gorica.

Vrnili se bomo v naše otroštvo. S pomočjo pravljic, ki so nam jih pripovedovali, bomo obnovili čas, ko smo se čutili popolnoma varne, popolnoma cele, zlite z drugim, pripovedovalcem, in s seboj.

Jernej Lorenci