PREMIERA
7. februar 2008
Raymond Queanu, francoski matematik, lingvist in literat, je zaslovel prav z romanom Cica v Metroju (1959), po katerem je bil že leto po izidu posnet film v duhu odmevnega francoskega filmskega novega vala.
Šaljiva zgodba pripoveduje o najstnici Cici, ki pride iz province prvič v Pariz. Medtem ko se njena mati sreča z ljubimcem, je Cica dva dni v varstvu strica Gabrijela. Njena največja želja, da bi se peljala z metrojem, žal zaradi stavke ne more biti uresničena, druge pariške znamenitosti pa je ne zanimajo kaj prida. Bolj jo mika dognati, ali je njen je stric Gabrijel homoseksualec, ali kot ga ona imenuje »hormosesalec«. Cica v neverjetno živahnem ritmu doživlja Pariz skozi kopico situacijskih in »verbalnih« gagov, komičnih in absurdnih situacij, v katere se vpletajo najrazličnejši tipi in tipinje … Ob njeni nepotešeni radovednosti in provokacijah se pred nami razgrinja paleta odraslih, ki se ob včasih že kar nesramnih vprašanjih najstnice komično razgaljajo v svojih nesmiselnih situacijskih, vedenjskih in jezikovnih tabujih.
Odličen prevod Aleša Bergerja ohranja Quenaujevo poetiko - nenehna problematizacija lepopisnega in pogovornega jezika se dogaja na različnih ravneh: od posmehljivo polemičnih, celo blasfemičnih posegov vanj, do igrivih, na prvi pogled samozadostnih domislic, ob katerih se je potrebno spomniti na sloviti Quenaujev stavek: »Vzemi v roke vse te besede in poglej, kako so narejene.«
Ustvarjalci
-
Prevajalec
Aleš Berger -
Režiser in avtor priredbe
Marjan Bevk -
Dramaturginja
Martina Mrhar -
Lektor
Srečko Fišer -
Scenografka
Mojca Valič -
Kostumografka
Tanja Zorn Grželj -
Avtor glasbe
David Klodič -
Koreograf
Gabriel Agravriloae -
Oblikovalec luči
Samo Oblokar
Igrajo
Cica
Evelin Kranjc, Agata Uršič k.g.Gabriel
Jože Hrovat k.g.Marcelina
Dušanka Ristić k.g.Karel
Branko Ličen k.g.Lenča
Nevenka Vrančič k.g.Tip
Bine Matoh k.g.Gospa Čebohin
Mira Lampe-Vujičić k.g.Turandot
Teja Glažar k.g.Škot
Rok Andres k.g. / Tomaž Rudež k.g.Turisti
Tjaša Jurman k.g. , Nina Trebovc k.g. , Andreja Benedetič k.g. , Špela Pesek k.g. , Kristina Mihelj k.g. , Metka Jež k.g. , Špela Lazar k.g. , Ana Krečič k.g.Beemvejevec
Mitja Kumer k.g. / Primož Jere k.g.
1/10
V medijih
Duhovita, norčavo jezikava Cica, ki jo je povsem suvereno odigrala dijakinja gledališke gimnazije Evelin Kranjc, ima odgovor za vsakega odraslega, pa naj je še takšen čudak. Prezgodaj dozorela deklica je gonilna sila predstave, ki jo je režiser Marjan Bevk stkal iz drobnih situacij, v katerih se domiselni jezikovni preskoki prepletajo s komičnimi gagi, ironijo in absurdom. Pisano in lahkotno galerijo čudaških Parižanov in Parižank, s katerimi se Cica srečuje na svoji poti po francoski prestolnici, so odigrali člani ansambla novogoriškega SNG-ja. /…/ Marjanu Bevku je v novogoriški Cici dejansko uspelo združiti profesionalnost igralcev z mladostniško razposajenostjo dijakov in ustvariti zabavno predstavo s kančkom družbene kritike.
Lea Širok, Radio Koper, 8. februarja 2008
Četudi je Queneau pisal v francoščini, Slovenci nismo prav nič prikrajšani: prvovrstni prevodi Aleša Bergerja ohranjajo vse: duhovito spajanje ulične govorice in visoko kultiviranega sloga, poigravanje z idiomi, fonetično zapisovanje izrečenih besed, kovanje novih … Na Bergerjevem prevodu gradi tudi novogoriška uprizoritev Cice, neabonmajska predstava, plod prvega tovrstnega sodelovanja med SNG Nova Gorica in gledališko gimnazijo.
Naslovno junakinjo, smrkavo upornico, ki jo bolj kot dolgočasne znamenitosti zanima spolnost in njej sorodne reči, živahno upodobi dijakinja Evelin Kranjc. Ljubljansko govorico, ki jo najdemo v Bergerjevem prevodu, dekle iz Drežnice prijetno popestri z drobci svojega narečja.
Andraž Gombač, Primorske novice, 9. februarja 2008
Cica ni toliko podoba najstnice na ozadju Pariza, temveč se Cica večinoma zgodi v jeziku. Dramskega dogajanja itak skoraj ni, zato pa se kot množica likov pred gledalcem zvrsti množica jezikov, od zbornega preko govornega in filozofilno naravnanega refleksivnega do tega, da je jezik samo še igra besed. Igralci so spretno lovili ravnotežje med odrsko komiko in jezikovno vratolomnostjo. Najbolj pa je to uspelo Binetu Matohu kot mnogoobraznemu Tipu.
Staša Grahek, Radio Slovenija I, 9. februarja 2008
Režiser Marjan Bevk, ki je obenem mentor na gimnaziji, je zaupal naslovno vlogo dijakinji 2. letnika, ostalim sodelujočim dijakom pa stranske, pretežno »skupinske« vloge. Kombinacija je dobro uspela in je prav gotovo udejanjila tudi na odru tisto medgeneracijsko soočanje, ki je bistvo predstave.
ROP, Primorski dnevnik, 14. februarja 2008