Dundo Maroje

V medijih

Novogoriška uprizoritev komedije Dundo Maroje, renesančne klasike, ki jo je Trubarjev dubrovniški vrstnik Marin Držić (1508-1567) spisal prav v času, ko smo Slovenci dobili prvi tiskani knjigi, je na večer premiere zaživela kot tipična poletna ambientalna predstava: dan se počasi ohlaja, pod zahajajočim soncem šumi Soča, malce više nad njo, na Kontradi v Kanalu, pa igrajo predstavo, precej lahkotno komedijo, ki vseskozi malce grizlja družbene, zlasti pa človeške hibe. A ne preveč, kajti njen prvi in poslednji cilj je zabavanje občinstva. Štorijo o skopuškem dubrovniškem gospodu, ki v Rim pripotuje, da bi zapravljivemu sinu izpulil svojih pet tisoč dukatov, je prevajalec Srečko Fišer na novo prelil v pestro sotočje primorskih narečij, režiser Boris Kobal pa je dogajanje zasidral na notranje dvorišče, med osvetljena pročelja hiš, ki dobro odigrajo svoje vloge: so rimska kurbišča, oštarije in tako naprej. /.../
Iztok Mlakar v naslovni vlogi prepleta lahkovernost in prebrisanost, skopost in bes, vse zgodbice pa povezuje Radoš Bolčina, ki z gibčnostjo udov in besed odigra pohlepnega in pohotnega služabnika Pometa. Ta se ves čas obrača h kipcu boginje Fortune v osrčju trga, gledalcu pa v monoloških nastopih razkriva zvite načrte in pojasnjuje svojo filozofijo moči, sposojeno pri Machiavelliju. Ritem predstave ob svojih nastopih poživljajo zlasti Vojko Belšak kot petelinasti sin Dunda Maroja, Blaž Valič kot vina in ljubezni žejni nemški plemič Ugo in Marjuta Slamič kot njuna skupna izbranka Laura, na vrtoglavo visoke damske čeveljce nataknjena kurtizana.
Andraž Gombač, Primorske novice, 1. 7. 2008.

Sugestivni ambient pod zvezdami na kanalski Kontradi in primorsko narečje, v katerega je Srečko Fišer prestavil Držićevega Dunda Maroja, sta bila izvrstna osnova, na kateri je režiser Boris Kobal postavil renesančno prešernega Dunda Maroja, podčrtanega s poudarki iz sodobnosti. Med balkoni in stopnišči srednjeveškega trga se je zgodba okrog sreče, denarja in vrlin razživela v številnih barvah in potonih, od ironično satiričnih namigov do skrajno burkaških izbruhov. 12-članski igralski ansambel v novogoriškem Dundo Maroju deluje kot družina sodobnih komedijantov dell' arte, kjer je tipizirane vloge od skopuhov do prebrisanih služabnikov in služabnic, plemičev in kurtizan mogoče nadgrajevati z ustvarjalnimi trenutki improvizacije. Vse niti zgodbe drži v rokah premeteni služabnik Pomet, ki ga je Radoš Bolčina z izjemno širokim razponom razpoloženj, podkrepljenih z gibom in mimiko oblikoval v duhu machiavellističnih načel. Enako bogate, od energije prekipevajoče like so odigrali Iztok Mlakar – Dundo Maroje, Vojko Belšak – Maro, njegov sin, Blaž Valič – nemški plemič, Miha Nemec – Marov sluga, Milan Vodopivec – Bokčilo, Ana Facchini – služabnica Petrunela, Marjuta Slamič – kurtizana Laura in drugi.
Lea Širok, Radio Slovenja, 27. 6. 2008