Kaos

Sofia je učiteljica, poročena in mati dveh otrok. Močno je vznemirjena zaradi nazorov nove ravnateljice in napovedi zaprtja šole. Julia je psihoterapevtka in se v nasprotju z osnovnim načelom odnosa do pacientov z enim izmed njih lahkomiselno zaplete v ljubezensko afero. Njena sestra Emmi je novinarka in ne uspe rešiti zakonske krize ter se ob ločitvi sooča s težkim bojem za skrbništvo. Vse tri so sodobne ženske, ki doživljajo hude življenjske pretrese, ob katerih zapadajo v stanja nekontroliranega vedenja. Preveva jih občutek, da izgubljajo nadzor nad svojim življenjem. Toda ne skrbijo jih le njihove osebne težave, ampak tudi številni problemi, ki jih ustvarja sodobna, tržno usmerjena in nemalokrat  brezčutna družba. Kljub karakternim razlikam in včasih neprizanesljivi iskrenosti jim skupno prijateljstvo daje moč za premagovanje še tako hudih stisk. In tudi v najbolj groznih situacijah vedno najdejo prostor za humor.

Mika Myllyaho (1966) je finski dramatik, režiser in igralec. Kot dramatik je najbolj znan po trilogiji Panika (Paniikki, 2005), Kaos (Kaaos, 2008) in Harmonija (Harmonia, 2009). V vseh treh igrah izpostavlja boj posameznika z zahtevami sodobne družbe, ki vse bolj ozko, ostro in nemalokrat kruto opredeljuje, kako naj bi živeli. Myllyaho velja za enega najbolj prevajanih in mednarodno priznanih finskih dramatikov, njegova trilogija je bila prevedena v številne jezike. Kaos je bil na Finskem že večkrat uprizorjen, velikokrat tudi v drugih evropskih državah. Na Slovenskem bo tokrat avtor prvič predstavljen v režiji Diega de Bree, ki se po petnajstih letih vrača v novogoriško gledališče, v katerem je ustvaril odmevne predstave, med njimi Kralj umira, Arabska noč in Pohujšanje v dolini Šentflorjanski.

Kje sploh še je ta srečen človek? Nekaj je v tej družbi vendarle hudo narobe. Sreča, opoteča ali pa neopoteča, pritisk je prevelik. Zahteve, ki si jih nalagamo, so absolutno predimenzionirane. Življenje je lahko enostavnejše in življenje ima najširši možen okvir. Življenje samo po sebi je lahko prekrasno, tako nekako bi ga morali jemati, a nam je težko. Celo bi rekel: bojimo se lastne sreče.

Diego de Brea

Zahvaljujemo se Gregoryju Crewdsonu za dovoljenje, da so v predstavo vključene štiri njegove fotografije:

Gregory Crewdson, Brez naslova (Untitled), 2003–2008, digitalni pigmentni tisk, velikost slike 57 x 88 inčev (144.78 x 223.52 cm) © Gregory Crewdson;
Gregory Crewdson, Klet (The Basement), 2014, digitalni pigmentni tisk, velikost slike 37.5 x 50 inčev (92.25 x 127 cm) © Gregory Crewdson;
Gregory Crewdson, Brlog (The Den), 2013, digitalni pigmentni tisk, velikost slike 37.5 x 50 inčev (92.25 x 127 cm) © Gregory Crewdson;
Gregory Crewdson, Brez naslova (Untitled), 1998–2002, digitalni C-tisk, velikost slike 48 x 60 inčev (121.9 x 152.4 cm) © Gregory Crewdson.

Uprizoritev je nastala s finančno podporo Theatre Info Finland TINFO.