Neumnost

V medijih

Neumnost je sveže dramsko delo, ki se formalno in vsebinsko loteva različnih vprašanj: od pohlepa v vsakdanjem življenju, izginotja etičnih zgledov, ki naj bi jih predstavljale avtoritete, do razpoke med znanostjo in umetnostjo, ki ju kot različna principa dojemanja sveta požira kapital in z njim trg. Ob tem se argentinski avtor s situacijami in prizori poigrava še žanrsko, pri čemer mesu teksta ne zmanjka parodije in travestije, ki se mestoma preveša v metateatralno. Vse našteto je predvsem izredno spretno izkoristila tudi režiserka. Lasvegaški motel na goriškem velikem odru deluje kot televizijski citat, kar močno podpirata odlična scenografija (delo Ajde Vogelnik) in kostumografija Maje Mirković. Idejo, da je gledališka iluzija obstojna le toliko, kolikor je mehanizem njenega delovanja skrit, postopoma razdira menjavanje scenskih elementov, rekvizitov in kostumov na odru kar med igro. Vso to karavano neumnosti pa vztrajno, v neustavljivem tempu poganjajo naprej igralci: Marjuta Slamič, Ana Facchini, Miha Nemec, Andrej Zalesjak in Kristijan Guček. Slednji se v menjavanju vlog najbolj očitno levi: iz gibalno in govorno stiliziranega igralniškega goljufa Ralpha prek nonšalantnega prekupčevalca z umetninami in znova drugače stiliziranega policista Davisa do govorno prepričljivo latinskoameriško izmaličenega Lina Venuttija. Gučkov nastop v Neumnosti je nesporna igralska bravura. Ob njem pa vrtinec podob, situacij in prizorov scela enakovredno soustvarjajo še ostali člani goriškega igralskega ansambla, v stalnih pregibih in premenah iz vloge v vlogo in iz kostuma v kostum: Miha Nemec od policijskega varuha tradicionalnih vrednot (Zielinsky), prek dezorientiranega Martina do paranoidnega znanstvenika Finnegana, Marjuta Slamič od nadležne in dokaj butaste Jane prek ekscesne Berte do prefinjene dilerke z umetninami, Ana Facchini od prostaške Maggie prek neutolažljive Susan in koketne novinarke Veronice Aldgate do prepričljivo vzvišene umetnostne zgodovinarke Flo Cohen. Uigrani igralski zbor dopolnjuje še Andrej Zalesjak, ki poleg dveh preostalih vlog upodobi še bogatega, a nesrečnega Bancrofta, pohlevnega policista Wilcoxa in zadolženega Finneganovega sina Brada. In konec? Kaj ponujajo nered, neumnost, omejene možnosti, odsotnost želje po vednosti? Ali smer razvoja sveta določa naključje? Ali le fizična sposobnost obračanja kaset? Ali oboje? O vsem tem torej tokrat na velikem odru SNG Nova Gorica. Živo, prepričljivo, barvito in izjemno duhovito.
Anja Bajda, Primorske novice, 25. maja 2015