Ostržek

V medijih

VZNEMIRJAJOČO PREDSTAVO SO NAJPREJ PRIKAZALI V KOPRU
Najstniški Ostržek, otrok današnjega časa in sveta

Primorski poletni festival je letos v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem pripravil posebno darilo mlajšim ljubiteljem odrske umetnosti, zlasti tistim s slovenske obale, ki so nekoliko prikrajšani za rednejšo tovrstno ponudbo. V četrtek zvečer je bila namreč v Kopru premiera mladinske predstave Ostržek, ki sicer sloni na slovitem Pinocchiu italijanskega pisatelja Carla Collodija, a gleda na priljubljeni lik poredne lutke, ki si srčno želi postati deček, z zelo svojstvenega zornega kota.
Delo sta po dramatizaciji Iva Svetine priredili režiserka predstave Katja Pegan in dramaturginja Tea Rogelj. To je najstniški Ostržek, razpet med puberteniško upornostjo in željo, da bi odrastel, med prvimi ljubezenskimi, a tudi spolnimi vzgibi do nasprotnega spola, in potrebo po zaprti moški tovarišiji; predvsem je to sodobni Ostržek, ki živi v današnjem svetu, z današnjimi zabavami, z rockovsko glasbo in video igrami, a tudi z današnjimi problemi, od nasilja nad otroki do mladinskega prestopništva in odvisnosti od mamil. Res je, da so te teme nakazane s skrbno in poetično občutljivostjo, vsekakor pa pusti predstava gledalcu, vsaj odraslemu, globoko vznemirjenost in zavest, da še mnogo vprašanj čaka na odgovor, ki ga ne bo lahko najti. Že zaradi tega je predstava vredna ogleda, poleg tega je skrbno dodelana, s številnimi zdaj duhovitimi, zdaj ganljivimi prizori: denimo, ko Ostržek nagaja pešcem na ulici, policaj pa aretira njegovega očeta, ki skuša poredneža ustaviti, pa prizori z Murnom Modrijanom, vzdušje v lokalu z video igrami in v Deželi igrač, kjer je vse le zunanji blišč spektakla, srž pa odvisnost in suženjstvo. Grenak je zaključni prizor, v katerem je Ostržek že odrasel mladenič, spoštljiv, na videz celo ljubeč do starega očeta, vendar pa hladen, resnobno predan le stvarem, ki so koristne, da še oče zaskrbljeno zre nanj, medtem ko ga Vila Zlatolaska, ki mu je doslej vse odpustila, jezno zapusti. Res je upati, da se bodo nad predstavo navdušili tudi najstniki, katerim je namenjena.
Prepričljivo najstniški Ostržek je Radoš Bolčina, ki zna liku obenem vliti leseno okornost lutke in neskončno čustev, ki se prelivajo v življenja polnem bitju. Ivo Barišič je skrbni in zaskrbljeni Ostržkov oče Pepe, lastnica lokala z video igrami Ognježerka, starček, pogrebec in celo simbol spektakla M. Monroe; Siniša Bukinac nastopa v likih, ki se izražajo s plesom, zlasti je dognan in duhovit kot Murn Modrijan; Gorazd Jakomini nastopa v vrsti komičnih likov, kot so Detektiv, Gospod Papiga in Mož z bičem, ki podi v osla spremenjenega Ostržka; Helena Peršuh je koketna Vila Zlatolaska in nesrečna Ostržkova tovarišica v Deželi igrač, Dragica Kokot in Stane Leban sta zlobna Lisica Zvitorepka in Maček Brljav, pa tudi groteskno satirična Miss sveta in vsiljivi fotograf.
Pri predstavi so sodelovali še kostumografka Ana Matijevič, scenograf Pepi Sekulič, avtor glasbe Mirko Vuksanović, avtorja glasbe za songe Danilo Kocjančič in Robert Vatovec, medtem ko je besedilo za songe spisala Katja Pegan.
Predstava bo v raznih krajih na sporedu do decembra, 28. septembra pa bo po koprski vsekakor še premiera v Novi Gorici.
Bojana Vatovec, Primorski dnevnik, 22. 9. 1999