Ustvarjalci
-
Prevajalec
Zdravko Duša -
Režiser
Andreas Ingenhaag -
Dramaturginja
Tea Rogelj -
Lektor
Srečko Fišer -
Scenografka in kostumografka
Diana Pahler -
Oblikovalec luči
Samo Oblokar -
Asistentka kostumografke
Daša Grozdanič
Igrajo
Karl Brezner
Jože HrovatBruce Delamitri
Janez Starina k.g.Velvet Delamitri
Barbara Babič k.g.Farrah Delamitri
Helena Peršuh k.g.Wayne Hudson
Gorazd Jakomini k.g.Scout
Marjuta Slamič k.g.Brooke Daniels
Metka Trdin k.g.Kristen
Dragica Kokot k.g.
V medijih
POPCORN
Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica
S premiero Popcorn v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici se slovenski publiki predstavlja uspešni britanski dramatik, igralec, pisatelj in režiser Ben Elton. Marsikdo ve, da je Elton soscenarist priljubljene serije Černi gad, da je zasnoval televizijsko serijo Tanka modra črta in film Punčka, mogoče pa je, da ga kot pisatelja in gledališčnika doslej nismo poznali. Zato lahko pozdravimo odločitev PDG v Novi Gorici, da nam predstavi moderno gledališko delo, ki obravnava aktualno problematiko sodobnega sveta. Besedilo je prevedel Zdravko Duša.
Avtor je Popcorn sprva napisal kot roman in ga takoj nato sam tudi dramatiziral. Obe deli, roman in igra, sta bili zelo uspešni, predstavljeni v mnogih državah – režiser novogoriške predstave Andreas Ingenhaag je Popcorn predtem že režiral v Nemčiji. Sodelovanje tujega režiserja je v gledališče vneslo svežino in drugačnost, hkrati pa se je režija nemškega gosta lepo uglasila s talenti domačih igralcev, tako da smo dobili dinamično, natančno izdelano, čustveno izrazito predstavo, ki publiko zabava in z njo hkrati tudi polemizira.
Igra je v veliki meri tezno besedilo – avtor v njej zagovarja tezo, ki se nanaša na polemiko o vplivu filmskega prikaza nasilja na naše ravnanje v vsakdanjem življenju. Na pogosto izraženo javno mnenje o nevzgojnosti in nemoralnosti filmov, ki prikazujejo nasilje, avtor Popcorna odgovarja z izrazito liberalističnim argumentom: posameznik bo nasilen le, če sam tako hoče oziroma, če je njegova narava nasilna. Filmi prikazujejo nasilnost zato, ker je ta del realnega sveta in četudi kdo od gledalcev posnema negativne filmske junake, filmov za to ne moremo dolžiti nič bolj, kot lahko dolžimo avtomobile za mnoge avtomobilske nesreče. Vse te in druge argumente v drami odločno zagovarja glavni junak, ameriški filmski režiser, ki sprva zaradi svojega dekadentnega življenja deluje kot antijunak, a se pozneje v spopadu s pravima kriminalcema, ki brutalno napadeta njegov dom, izkaže za pogumnega in doslednega moža. S potrebno odločnostjo in suverenostjo ga igra Janez Starina.
Ostalo dogajanje v igri nam prikazuje blišč in bedo kalifornijskega filmskega sveta: tu je zapita bivša režiserjeva žena (igra jo Helena Peršuh), njegova hčerka (Barbara Babič), ki niha med mladostno odločnostjo in negotovostjo, ki jo povzroča neurejeno družinsko življenje; tu je še lik preračunljivega in samoljubnega fotomodela, ki po vsej sili hoče postati igralka – zelo simpatično in izrazito jo igra Metka Trdin. V vlogah strašljivo nasilnega kriminalnega para, ki terorizira vse ostale osebe, sta zelo prepričljiva Gorazd Jakomini in Marjuta Slamič. Poleg že naštetih pa dobro igrajo še Jože Hrovat, Dragica Kokot in Jožko Markič. Slednji je oblikoval tudi videovložke. V predstavi je sodelovala še ena nemška soustvarjalka – Diana Pähler. Oblikovala je barvite kostume in sceno, ki ustvarja vtis modernega, bogatega, udobnega stanovanja. Lahko sklenemo, da je v Novi Gorici tokrat nastala predstava, ki je uspešna mešanica satire, trilerja, črnega humorja in družbene moralke.
Mirjam Novak, Naša žena, 2. 4. 2002