Tatvina draguljev

V medijih

»VESELA KRIMINALKA«
Druga premiera v Goriškem gledališču

Za drugo letošnjo premiero, ki jo je uprizorilo v soboto, je Goriško gledališče izbralo »Veselo kriminalko« Olivera Stuarda »Tatvina draguljev«, znano tudi pod imenom »Čudovite pustolovščine ene noči«. Avtorja je pri pisanju dela vodila verjetno bolj kot literarne ambicije želja ugajati občinstvu. In v tem je popolnoma uspel. Njegovo »Veselo kriminalko« si bodo z zadovoljstvom ogledali prav tako preprosti neizobraženi ljudje kot tudi intelektualci.
V čem je torej vrednost dela? Avtor – verjetno dober poznavalec odra – si je odlično zamislil zgodbo o dveh »plesnivih« samcih in njunem prebujanju in jo prav tako tudi mojstrsko izpeljal. Izrabil je do kraja vse možnosti v zapletu in komičnih situacijah med bratoma. V dialog pa je vnesel mnogo duhovitosti in prisrčnega humorja,
Kakšna je pravzaprav zgodba?
Sredi noči pride v mirni dom samcev, ki ga obiskuje le njuna viharna teta, skrivnostna lepotica, ki da je zbežala naravnost izpred oltarja, ker se je zbala bodočega moža. Hitro se privadi novemu okolju, medtem ko se oba brata ne moreta sprijazniti z njeno prisotnostjo. Polagoma pa se oba mehčata, istočasno pa sta oskubljena tudi za celo premoženje žlahtnih kamnov. Vse kaže, da jih je lepotica zmaknila. Ne, končno se razjasni, da je bil tat njun sluga in je lepotica poslala v stanovanje policijo, da bi ujela pravega tatu. Lepotica pa se na koncu da ujeti od mlajšega brata.
Režiser Andrej Jelačin, ki je tudi uspešno odigral vlogo policijskega inšpektorja, je izluščil iz dela humoristične elemente in ustvaril dobro salonsko predstavo. Tu in tam je prišla do izraza tudi rahla satirična in parodična ost.
Igralski ansambel je bil dobro uigran. Brata Traversa sta kot v dosedanjih vlogah dobro predstavila Jože Zalar in Stane Leban. Presenetili pa so Berta Ukmarjeva kot Henrieta Travers, Željko Humar kot sluga in Vinko Lipičar kot Issak Pelham, ker jih v tovrstnih vlogah še nismo videli na odru Goriškega gledališča. Široko klaviaturo karakternih lastnosti je vložila v vlogo simpatične Mary Marija Paravanova, ki bo nastopala izmenoma z Zofko Slokar-Nanutovo. Na odru Goriškega gledališča smo to pot prvič videli Rajka Slokarja kot dr. Sandrossa. Funkcionalno sceno za uprizoritev je pripravil Boris Markič.
Delo, s katerim bodo prihodnje dni obiskali številne kraje v goriškem in koprskem okraju, bo nedvomno deležno povsod velikega zanimanja občinstva.
Primorske novice, 25. 11. 1960.