PREMIERA
20. april 2006
Enodejanke:
D. Ives Davno tega, daleč stran (Long Ago and Far Away)
B. Gombač Nova notranjost
D. Ives Univerzalni jezik (The Universal Language)
Kaj povezuje Mariborčana Boruta Gombača (1962), pisca radijskih in lutkovnih iger, kratke proze in pravljic ter avtorja treh pesniških zbirk, z ameriškim dramatikom Davidom Ivesom, rojenim v Chicagu (1951), ki je zaslovel z uprizoritvijo svojih komedijskih enodejank z naslovom Zadet pravi čas (1996) na Off-Broadwayju?
Vse tri izbrane enodejanke se v izhodišču vrtijo okrog oglasa (za novo stanovanje v prvi, za avanturo v drugi, za tečaj jezika v tretji), v vseh treh se dogajanje nepredvidljivo zasuče v fantastiko in vsa tri skozi svojski humor zastavljajo vprašanja, ki presegajo format malih zabavnih iger: o bližini in razdalji med dvema bitjema, o človekovih vezeh in samoti, dimenzijah kozmosa in človekove notranjosti, smislu in usodi, resničnosti in drugi resničnosti - sinhronosti med nekdaj in zdaj, mejah med željami, sanjami, fantazijami in halucinacijami, stičiščih med realnostjo in utopijo ...
Izmuzljivi fragmenti o ženskem in moškem aspektu čustvovanja, domišljije in hrepenenja v prehodnih stanjih razhajanj in zbliževanj se zlivajo v celoto kljub veliki geografski razdalji med obema avtorjema. Stičišča in namigi, ki preskakujejo iz ene enodejanke v drugo, jih dodatno povezujejo in jim dodajajo začimbo igrivosti.
Ustvarjalci
-
Prevajalec
Srečko Fišer -
Režiser
Primož Bebler -
Dramaturginja
Martina Mrhar -
Lektor
Srečko Fišer -
Scenograf in kostumograf
Emir Geljo -
Oblikovalec giba
Branko Završan -
Oblikovalec luči
Samo Oblokar -
Asistentka dramaturginje
Maja Lapornik Pelikan -
Asistentka scenografa in kostumografa
Iris Kovačič
Igrajo
Laura
Alida BevkGus
Miha NemecJack
Iztok MlakarGazdarica
Mira Lampe-VujičićOn
Miha NemecOna
Mira Lampe-Vujičić/ Ana Facchini/ Alida BevkDawn
Ana FacchiniDon
Iztok MlakarNova učenka
Alida BevkNovi učenec
Miha NemecNova učenka
Mira Lampe-Vujičić
V medijih
Tri zgodbe, tri enodejanke (forma, popularna tudi v filmskem svetu kot kratke zgodbe), je Primož Bebler povezal z eno nitjo, časopisnim oglasom. Ivesova Davno tega, daleč stran (Long Ago and Far Away) ter Univerzalni jezik (The Universal Language) ter Gombačeva Nova notranjost sestavljajo igro o ljudeh, ki iščejo svojo srečo, svoj raj prek oglasov, torej prek drugega. »Mislim, da bi bila tukaj lahko srečna,« je osnovna paradigma igre.
Klavdija Figelj, Primorske novice, 22. aprila 2006
V igri Davno tega, daleč stran mlad par doživlja zadnji dan v starem stanovanju. Med pospravljanjem ženo Lauro - v občuteno krhkost in v obilico dvomov jo je ovil tenkočuten opis Alide Bevk - obsujejo dvomi o smiselnosti njenega življenja, selitve ... Mož Gus - s topostjo in samozaverovanostjo ga je jasno izrisal Miha Nemec - se ji zdi tako daleč od njenega čutenja in razmišljanja. Ne razume je. Zaverovan je vase, prevzet od potrošniške miselnosti ne zaznava ženinega malodušja. Misel na skrivnostno izginulo Ruth še bolj poglobi njuno razhajanje in dejanje se s prihodom nekdanjega (?) stanovalca Jacka (Iztok Mlakar v povsem novih igralskih izrazih) prevesi v fantastiko, kjer najdemo še Gazdarico v odločno krepki interpretaciji Mire Lampe-Vujičić.
Miha Nemec je najprej ves prevzet od pričakovanja, nato pa bridko razočaran protagonist igre Nova notranjost, ki nas vodi v prečudno, z moro ali s strastnimi erotičnimi sanjami in občutji preživeto noč vdovca, obremenjenega s samomorom mlade žene in z lastnimi ljubezenskimi travmami. Vsega se želi otresti ob sladkostih ljubezenskega srečanja z žensko, preko oglasa. A zmenek ni tak, kakršnega je pričakoval. V temi vabeči, vroči, a izmuzljivi ženski glas (Mira Lampe-Vujičić, Alida Bevk, Ana Facchini), le še dodatno poglobi njegovo negotovost in občutek nemoči obvladanja situacije in življenjskih stisk nasploh.
Po teh dveh kar travmatičnih ogledih gledalca razbremeni zabavna enodejanka, z obilico humorja, Univerzalni jezik, v kateri si goljuf Don (v plastično niansiranem opisu Iztoka Mlakarja), željan dobička, omisli jezik »unamunda«. Prva se pri njem oglasi sramežljiva, jecljajoča, Dawn (izvrstna Ana Facchini), ki se ob izmišljeni govorici sprosti in neha jecljati. Njeno ozdravljenje prinese katarzo obema, saj se med Dawn in Donom zaiskri ljubezen, medtem pa potrkajo na vrata učilnice še drugi učenci, ki se vneto lotijo unamunde.
Iva Koršič, Novi glas, 18. maja 2006
Vsebinsko in izvedbeno svež in duhovit večer asociativno odprte in selektivno domišljene odrske fantastike.
Slavko Pezdir, Delo, 25. aprila 2006