Ōs

Človeštvo je pogreznjeno v plašnice, v pravila. Živimo življenje vseh prebivalcev tega sveta, le svojega ne. A v redkih trenutkih čutimo svojo os, ki se ne ozira na ostalo človeštvo in nam govori, kam naj gledamo in kaj naj mislimo. Os je subjektivna in spekulativna, je v vsakomer, a le malokdo želi usmeriti pogled v drugo smer od resničnosti, kot se mu kaže. Svet lahko pogledamo skozi Obrnjeno rokavico; zgodba se lahko obrne v katerokoli smer, v njej se lahko zgodijo kakršnikoli dogodki, svet se lahko obrne navzven ali tudi ne. Vse lahko razumemo, brez analize in perspektiv, brez politike in sociologije, brez sovraštva in ljubezni. Le opazujemo svojo os.

Sinteza multimedijskih in dramskih elementov v predstavi Ōs prevaja v sodobni jezik dialog dveh mističnih likov; v njem se plete mreža iz vraževerij, ki se le na prvi pogled zdijo arhaična. Iracionalno gledališče v naših težkih časih združevanja in ločevanja kultur prispeva k nastanku misli o skupnosti ljudi in svetov, ki so na videz nezdružljivi. Skupni projekt dveh držav omogoča, da se na enem odru združijo dediči dveh različnih kultur, različnih miselnosti. Dve igralki z na videz naključnimi podobnostmi v biografijah, vsaka s lastnim notranjim življenjem in jezikoma, ki si očitno nista podobna, ustvarjata svet, ki ga je mogoče le gledati, poslušati in občutiti. Igralki raziskujeta in spoznavata točko ustvarjanja misli, ki ne pozna jezikovnih in socialnih ovir.

Uprizoritev po motivih zbirke zgodb Obrnjena rokavica (Izvrnuta rukavica, 1989) srbskega pisatelja Milorada Pavića je nastala v koprodukciji z ruskim gledališčem Teatr Osobnjak iz Sankt Peterburga in režiji Alekseja Obrazcova, s slovensko-rusko zasedbo.