Ta veseli dan ali Matiček se ženi

V medijih

LEPA PREDSTAVA LINHARTOVEGA »MATIČKA« V IZVEDBI GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Sinoči v Prosvetnem domu na Opčinah
Sinoči je gostovalo v Prosvetnem domu na Opčinah Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Linhartovo komedijo »v petih aktih in dveh delih« »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, torej z otvoritveno predstavo druge sezone, ki jo je goriško gledališče pričelo v lastni hiši in kot uvodno predstavo gledališkega tedna ob dvestoletnici rojstva Antona Tomaža Linharta.
Zaradi omejenega prostora se ne bi spuščali v daljšo ocenitev samega dela oziroma njegove postavitve, pripomnimo pa naj, da je Linhartov »Matiček« v izvedbi novogoriških igralcev res zaživel v vsej svoji ljubkosti, prešernosti in življenjski toplini, ki odraža vitalnost in gledališko rutino tega mladega gledališkega kolektiva.
Mimo same predstave, ki je bila res na dostojni umetniški ravni in ki bi se lahko kosala z marsikaterim že ustaljenim poklicnim gledališčem, naj zabeležimo še eno dejstvo, ki je vseskozi spremljalo tega goriškega »Matička« – tisto pojočo in neprisiljeno gorenjsko govorico, ki je v tej naši vsakdanji, že skoraj zmehanizirani slovenski govorici, izzvenela kot oddih in nazadnje kot lepa, dolga pesem.
Prebrisanega vrtnarja Matička je zaigral Radko Polič, brhka hišna Nežka je bila Jerica Mrzelova, simpatično in neokretno podobo barona Naletela pa je ustvaril Stane Leban. Ostali igralci, Breda Urbičeva, Božo Šprajc, Tone Šolar, Ernest Zega, Marjan Kovač, Mateja Glažarjeva, Jože Zalar in Matjaž Turk, so bili vestni nosilci svojih vlog.
Režija Viktorja Molke, ki je tudi zasnoval preprosto, a okusno prizorišče, je bilo oprto bolj na igrivost in samo dinamiko posameznih situacij Linhartovega besedila. Glasbeni delež sta prispevala J. B. Novak in B. Adamič.
Primorski dnevnik, 17. 4. 1970.