Skoči na vsebino

Jean-Baptiste Poquelin Molière

Tartuffe ali svetohlinec

Jean-Baptiste Poquelin Molière

Tartuffe ali svetohlinec

Tartuffe ou l'imposteur

PREMIERA

15. april 1971
v Solkanu

Ustvarjalci

Igrajo

V medijih

KOMEDIJA »TARTUFFE« NA NOVOGORIŠKEM ODRU

Blesteča Molièrova komedija je doživela lep sprejem pri občinstvu. Pravzaprav je bil za Primorsko dramsko gledališče nekoliko nenavaden repertoarni prehod: Po uprizoritvi satirične komedije Igorja Torkarja Vstajenje Jožefa Švejka, s katero je doživelo pri kritikih deljen sprejem, se je odločilo za blestečo Molièrovo komedijo Tartuffe, ki jo je pred dnevi občinstvo v napolnjeni dvorani sprejelo z velikim navdušenjem.
Seveda je vprašanje, kakšna je lahko še komunikativnost dela, ki je nastalo sredi 17. stoletja, v času propadanja fevdalne gosposke ter porajajočega se meščanskega razreda? Rekli bi, da je glede na časovno dimenzionalnost marsikaj izgubilo. Hkrati pa velja povedati, da vsebuje vsaka umetniško polna stvaritev veliko elementov, ki prinesejo dolge časovne razdalje ter ohranjajo v njem družbene dimenzije. Režiser komedije svobodni umetnik Janez Povše, ki ima za seboj že vrsto uspelih režij na ljubljanskih in drugih odrih, se je očitno zavedal, da je treba z režijskimi prijemi poudariti tiste dimenzije, ki lahko tudi današnjega gledalca angažirajo. Zdi se, da je v tem dosegel namen. Poleg situacijskih elementov je izkoristil tudi družbeno ost dela. Tako je ostalo geslo, ki ga je zapisal v gledališkem listu: »Obvladati situacijo, ne da bi bil sam od nje obvladan!« uresničeno. Gledalcem je poudarjeno predstavil tiste elemente Molièrovega dela, ki ostajajo aktualni v vseh časih ter so s tem tudi umetniško najbolj resnični.
V igro je bil zajet praktično ves ansambel gledališča. Naslovna vloga je bila podeljena Matjažu Turku, ki jo je odigral z vso potrebno dostojanstvenostjo in zavzetostjo. Neke vrste protagonist mu je bil Orgon bogatin, ki je svetohlincu v času brezupa ponudil zavetje pod lastno streho, da bi mu skušal namesto ponujene hčerke speljati ženo ter ga na koncu materialno ugonobiti. Odigral ga je Janez Lavrih, Orgonova žena je bila Dragica Kokotova, njena hči pa Jerica Mrzelova. Opaznejše vloge so odigrali še Berta Ukmarjeva kot Orgonova mati, Iztok Jereb kot zaljubljenec v Orgonovo hčer, Jože Zalar kot Orgonov svak, Tea Glažarjeva kot strežnica Orgonove hčere, Ernest Zega kot birič ter Feri Camplin in Ivo Barišič kot Orgonov sin oziroma policijski uradnik.
Sceno je pripravil akademski kipar Janez Lenassi, medtem ko so kostumi delo Anje Dolenčeve.
Primorski dnevnik, april 1971.