PREMIERA
12. april 2018 SNG Nova Gorica, veliki oder
Trojanska vojna je končana, vsi trojanski junaki so padli; pred gorečimi razvalinami nekdaj slavnega mesta Trojanke in njihovi otroci čakajo na odhod v grško suženjstvo. Ženske, na čelu z ostarelo kraljico Hekabo, objokujejo žalostno usodo svojega mesta in sebe. Kraljičina hči Kasandra bo pripadla mikenskemu kralju Agamemnonu za priležnico, snaha Andromaha Ahilovemu sinu za ženo, hčer Polikseno bodo žrtvovali na Ahilovem grobu, kraljica sama pa bo sužnja Odiseju. Tudi Andromahinemu otroku, ki je njihovo zadnje upanje za obnovo mesta, neizprosni zmagovalci določijo, da mora umreti. Za vse zlo Trojanke obsodijo lepo Heleno, ki jo je princ Paris brez težav speljal špartanskemu kralju Menelaju, začetniku te vojne. Obračun žensk je neizprosen, vendar ne more omiliti tragike povojnega trpljenja. Medtem ko se goreče mesto podira, Trojanke zapuščajo rodno zemljo in odhajajo v suženjstvo.
Evripidova tragedija iz leta 415 pr. n. št. je postavljena v mitsko dobo trojanske vojne, a je najverjetneje dramatikov komentar na takrat aktualno peloponeško vojno, v kateri so se Atene bojevale s Šparto; morda tudi na atenski pohod na nevtralni otok Melos ter poboj ali zasužnjenje tamkajšnjega prebivalstva. Evripidove ideje so bile za takratne Atene revolucionarne in prevratniške, zato je na tekmovanju dram večkrat pristal na drugem mestu. V svojih delih se je pogosto zavzel za »ponižane in razžaljene«, za sužnje, ženske, v Trojankah za ujetnice iz Atenam sovražnega mesta. Drama je obsodba nepravičnih vojn, sprašuje se o odgovornosti in krivdi zanje, zato je razumljivo, da je bila večkrat uprizorjena v kontekstih aktualnih političnih razmer. Najbolj znana je adaptacija Jeana Paula Sartra, ki vsebuje implicitno kritiko evropskega imperializma v Aziji, leta 1971 pa je bil posnet film režiserja Mihalisa Kakogiannisa s Katherine Hepburn v glavni vlogi. Prvo slovensko uprizoritev Trojank je postavil Jaša Koceli, ki je prvič režiral na našem odru.
Ustvarjalci
-
Prevajalka
Jera Ivanc -
Režiser
Jaša Koceli -
Dramaturginja
Ana Kržišnik Blažica -
Lektor
Srečko Fišer -
Scenograf
Darjan Mihajlović Cerar -
Kostumografinja
Branka Pavlič -
Avtor glasbe
Miha Petric -
Korepetitorka
Marta Kosturska -
Koreografinja
Tajda Podobnik -
Fotografinja
Mankica Kranjec -
Oblikovalec svetlobe
Samo Oblokar -
Oblikovalka maske
Tina Prpar
Igrajo
-
Pozejdon
Kristijan Guček / Romeo Grebenšek -
Atena
Helena Peršuh -
Hekaba, trojanska kraljica
Marjuta Slamič -
Kasandra, Hekabina hči
Raiven -
Andromaha, Hekabina snaha
Patrizia Jurinčič Finžgar / Medea Novak -
Helena, Menelajeva žena in po pokojnem Parisu Hekabina snaha
Arna Hadžialjević -
Taltibij, odposlanec grške vojske
Jure Kopušar -
Menelaj, poveljnik grške vojske (glas)
Miha Nemec -
Astianaks
Isaak Hrovatin / Lev Lipušček / Januš Lipušček -
Bojevnik
Siniša Bukinac -
Vodja zbora trojanskih ujetnic
Ana Facchini -
Zbor
Dušanka Ristić / Mojca Cej / Vida Fabčič / Hana Ferizović / Kati Harej / Petra Kolenc / Ajda Podgornik Valič / Helena Simčič / Barbara Simčič Veličkov / Anja Trobec / Lucija Zorn / Ana Žnidarčič -
Pesnica
Farah Chamma
GLEDALIŠKI LIST
V medijih
Marij Čuk, Primorski dnevnik, 15. 4. 2018
Elvira Miše Miklavčič, Reporter, 23. 4. 2018
Nagrade
- Marjuta Slamič - tantadruj za igralsko stvaritev 2017/2018, med drugim tudi za vlogo Hekabe
- Mankica Kranjec - tri prve nagrade na mednarodnem gledališkem fotografskem natečaju Theatre Exposed v kategorijah portret, umetnost in v prosti kategoriji za fotografije predstave Trojanke
Festivali in gostovanja v tujini
- Mednarodni festival antične grške drame, Ciper, 2019
Celoten spored predstav
SPONZORJI
![](/img/1aEJm8MeXTyzS4ExUvusxO39NeU=/fit-in/300x0/353043358906057_radio1.jpg)
![](/img/RHhYYgVaMkPf3LLoXWntcQ12mz0=/fit-in/300x0/353083013112217_KLET_BRDA_2.jpg)