Turistična vodička

V medijih

TURISTIČNA VODIČKA
Premieri v Novi Gorici

Čeprav smo bili doslej vajeni, da je bilo na Slovenskem Primorsko dramsko gledališče, ki je prvo odpiralo gledališko sezono na naših tleh, je njihova premiera Strniševih Ljudožercev predvidena za 1. oktober letos, zaradi znanih zapletov odpadla, čeprav je bila predstava že v celoti pripravljena. Zavoljo tega je PDG z letošnjo sezono zakasnilo, in smo tako na solkanskem odru videli prvo predstavo nove sezone, uprizoritev dramskega dela Botha Straussa Turistična vodička.
Po svoje je bila premiera zanimiva predvsem zato, ker smo se imeli priložnost srečati prvič na Slovenskem s sodobnim, mlajšim nemškim dramatikom in piscem Bothom Straussom, ki vsekakor kaže dokaj moderen in svojevrsten dramaturški prijem, temelječ na izkušnjah evropske dramatike od antike dalje. Tema njegove Turistične vodičke je sicer v nekem smislu tako strindbergovska kot grško antična, gre namreč za moč in nemoč ljubezni in bivanja med moškim in žensko, njuno tragično iskanje, združitev in razhod in za iskanje odgovora, da je vse omenjeno le v bistvu v človeku in ne zunaj njega, čeprav je ambientalno dejanje postavljeno v Grčijo, v ozadje pa se grozeče spleta legenda in mit o Panu grškem ali latinskem Satiru.
Režiserka Barbara Hieng je skušala to moderno in sodobno panovsko verzijo predstaviti v čim močnejši, bleščeči luči, v prepletanju s temo, torej jasno in decidirano v boju med spoloma za človeško srečo in ljubezen, pri čemer se je dokaj uspešno posluževala tako svetlobnih efektov, kot glasbe in dokaj skromne, a učinkovite scene, ter pri tem uspešno vodila veliki duhovni, telesni in dialoški spopad med turistično vodičko in nemškim učiteljem na tleh starodavne, danes že muzealne Olimpije.
V tem smislu je Janez Starina izoblikoval markanten lik moškega učitelja v nenehnem spopadu in iskanju z mnogo mlajšo žensko v podobi turistične vodičke v interpretaciji Dušanke Ristić, ki se je kot nasprotni, ženski spol, znala ustrezno odzivati in dopolnjevati to tragično, sodobno človeško bojevanje proti odtujitvi današnjega sveta. Vodilni igralski duet sta dopolnjevala Renato Jenček kot mlad moški in Nadja Fišer kot ženska.
Scenografka in kostumografka Sanja Jurca je skupaj z režisersko oblikovala odrski prostor čisto v duhu dramskega dela in omogočila, da je celotna predstava potekala dovolj dinamično in brez zastojev.
Uprizoritev Turistične vodičke predstavlja, kot smo že zapisali na začetku, dovolj zanimivo srečanje z novo, sodobno evropsko dramatiko, ki bo zagotovo našla odmev in zanimanje tudi med širšo publiko, saj skuša odgovarjati in sprožati vprašanja stiske, ljubezni, obstoja in bivanja sodobnega človeka na pragu tretjega tisočletja.
Dušan Željeznov, Večer, 17. 11. 1987.