Zakladi gospe Berte

V medijih

PREVLADUJEJO NOVITETE
Nova gledališka sezona

Dan po premieri v Gleju je novogoriško Primorsko dramsko gledališče na delno obnovljenem solkanskem odru krstilo »Zaklade gospe Berte« Andreja Hienga. Pisatelj, ki po vsej Jugoslaviji zadnje desetletje najpogosteje doživlja uprizarjanja svojih del, nadaljuje raziskave malomeščanskega sodobništva, ki jih je začel po uspešnih tragedijah v zgodovinskih preoblekah z »Izgubljenim sinom«, jih nadaljeval v »Večeru ženinov« in »Slavoloku«, da bi jih v iskrivem dialogu z dobro grajenim naraščanjem izpričal v »Zakladih gospe Berte«. V groteskni igri, sprva naslovljeni kot »Zvezde v septembru«, se iz idiličnega počitniškega dialoga zaplete šesterica v neznosno igro. Vse se zgodi v 24 urah; Hieng nam najprej pokaže idilično jutro po nevihtni noči, ki mu sledi večer in noč šesterice, igro pa sklene v navidez prav umirjenem jutru, v kakršnem se je začela. Navidez, kajti večina oseb odhaja iz prizorišča opeharjena, prevarana, izdana. Trije pari, tri generacije, šest oseb, vendar med njimi le dva človeka. Druge štiri razžira podedovani pohlep, priučena grabežljivost, privajeno plenjenje. Noviteto, ki jo je Hieng posebej namenil novogoriškemu odru, je režiral zagrebški gost Dino Radojević.
S scenografom Dragom Turino in kostumografinjo Jasno Novak je ob dramaturškem sodelovanju avtorja samega (morda zato domala nikakršne krajšave besedila?) vodil predstavo umirjeno, podčrtujoč dialoge, v katerih je jedro tokratne Hiengove igre. Igralce je vodil zanesljivo, tako da so Dragica Kokot-Šolar (kljub dvema desetletjema, ki ji manjkata za primerno starost gospe Berte), Stane Leban, Teja Glažar, Tone Šolar, predvsem pa Miloš Battelino in Mira Lampe soustvarili soliden začetek novogoriške sezone. Skratka predstava, ki si jo velja ogledati, delo, ob katerem se kaže zamisliti.
Majda Knap, Komunist, 2. 10. 1981.