Never ALLone in Shiraz

Aerowaves Spring Forward Festival 2025

Festival nudi platformo za nekatere izmed najbolj živahnih in obetavnih koreografov v Evropi, da pokažejo svoje delo strokovnjakom za uprizoritvene umetnosti ter lokalni publiki. Festival Aerowaves, štirinajsti po vrsti, bo potekal od 23. do 26. aprila 2025 v italijanski Gorici in slovenski Novi Gorici, gostitelji pa so Artisti Associati.

Trije dnevi polni akcije

Program vključuje umetnike iz izbora Aerowaves Twenty za tekoče leto, ki so povabljeni, da ostanejo celoten vikend. Lokalna publika bo imela priložnost odkriti širok spekter novih plesnih umetnikov, mnogi od njih prvič nastopajo v Gorici in Novi Gorici.

Festival Spring Forward 2025 je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica.

Tukaj najdete povezavo za rezervacijo brezplačnih vstopnic: https://www.artistiassociatigorizia.it/events/aerowaves-spring-forward-festival-2025/

• Matea Bilosnić Never ALLone
  Hrvaška, The Twenty25

Kaj je bilo pred menoj? Kaj ostane po predstavi? Kaj bo ostalo, ko bom odšla?
Koreografska potovanja ali scenski brodolom Never ALLone predstavlja simbolni trk med krhko človečnostjo in anorgansko mehaniko. S pomočjo raziskovalne, a hkrati humorne melanholije, Matea Bilosnić gradi hibridno okolje, v katerem postavlja vprašanja o osebni travmi, predlaga filozofske pokrajine, eksperimentira z vizualizacijo brodolomov in komunicira z mehansko entiteto. V sedmih poglavjih koreografije preoblikuje svojo preteklost in ponovno preučuje našo skupno prihodnost.

Koreografinja: Matea Bilosnić
Izvajalci: Matea Bilosnić, Nataša Kustura
Dramaturginja: Nikolina Rafaj
Glasba: Nikola Krgović N/OBE, Matea Bilosnić meteo
Scenograf in vizualna identiteta: Josip Kresović
Kostumografinja: Ana Fucijaš
Oblikovalec svetlobe: Saša Fistrić
Oblikovalec in konstrukter robota: Vedran Relja
Fotograf: Neven Petrović
Producent: Zadar Dance Ensemble (ZdPA)

S podporo: Hrvaški inštitut za gibanje in ples (HIPP) preko festivala Dance Week (TSP) & Zadar Dance Centre (ZPC) & Mediterranean Dance Center (MPC)

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške, mestni urad za kulturo in civilno družbo mesta Zagreb ter Fundacija Kultura nova.

Biografija

Matea Bilosnić je hrvaška koreografinja, plesalka, performerka in multimedijska umetnica. V svojem delu raziskuje povezavo med dejanji, besedami in pomenom v multidisciplinarnem kontekstu. Diplomirala je na Salzburški eksperimentalni akademiji plesa in je članica Zadar Dance Ensemble. Je del produkcijske ekipe in soustvarjalka festivala Monoplay sodobnega plesa v Zadru na Hrvaškem. Kot performerka je sodelovala z različnimi koreografi, od leta 2019 pa je ustvarila več kot deset del v sodelovanju s Zagrebškim plesnim gledališčem, TRAS kolektivom, Zadar Dance Ensemble. Z Zadar Dance Ensemble je ustvarila »Gozd-danse macabre«, za katerega je prejela Hrvaško gledališko nagrado za najboljšo koreografijo leta 2020. Je asistentka pri predmetu odrsko gibanje na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Poleg plesa, gledališča in pedagogike se zanima tudi za glasbo in produkcijo videov.

• Armin Hokmi Shiraz
  Nemčija

Kako se pokloniti desetim letom umetniškega dela in ustvarjalnosti, ki so bili ustavljeni? Ali obstaja način, kako obuditi festival skozi plesno predstavo? Armin Hokmi in ekipa odgovarjata na ta vprašanja z inteligenco in občutkom v Shiraz. Skoraj kot opazovanje sončnega vzhoda ali zahoda: znova in znova to skrivnostno, očarljivo delo razkriva nove nianse, ki jih občinstvo lahko ceni.
Šest performerjev tke vzorce gibov, ki se ovijajo in raztegujejo ob pulzirajočem ritmu očarljive glasbene podlage, sledijo tekočim potem, ki jih povežejo v minljive konstelacije. S svojo nezlomljivo naklonjenostjo impulzom, ki nastane med plesalci, Shiraz postavlja v ospredje kolektivno delo spominjanja in skupnega plesa. Praksa ljubezni.

Izhodišče tega dela je bila raziskava Shiraz Arts Festival. Gre za zgodovinski dogodek, ki je potekal med leti 1967 in 1977 v južnem Iranu. Posebna pozornost je bila namenjena temu, kako je festival predstavljal kraj srečanj za izvajalske umetnosti različnih izvorov ter si prizadeval preseči omejujoče pristope glede okvirov, predstavitev in orientacije umetnikov ter umetniških del. Shiraz prenese ta zgodovinski dogodek v sodobni čas v obliki oživitve, poklona in izmišljenega prostora.

Avtor koncepta in koreograf: Armin Hokmi
Plesalci in izvajalci: Daniel Sarr, Luisa Fernanda Alfonso, Aleksandra Petrusevska, Efthimios Moschopoulos, Johanna Ryynänen, Emmi Venna, Charlott Madeleine Utzig, občasno tudi Xenia Koghilaki
Glasba: EHSXN, Reza R
Scenografa in oblikovalca svetlobe: Felipe Osorio Guzmán, Vito Walter
V pogovoru z: Emmi Venna
Kostumi: Moriah Askenaizer
Konzultacije in arhivska študija Shiraz Arts Festival (1966-1977): Vali Mahlouji

Sodelujoči producenti: Festival Montpellier Danse 2024, Rosendal Teater (Trondheim), Dansehallerne (Kopenhagen), Black Box teater (Oslo), Tanzfabrik (Berlin)
Podprto s strani: Arts Council Norway, Nordic Culture Fund, FFUK, Nordic Culture Point, The Finnish Cultural Foundation
Podpora raziskovalnemu obdobju: Dis-Tanzen
Rezidenčna podpora: Montpellier Danse, Tanzfabrik (Berlin), Lake Studios (Berlin), Uferstudios (Berlin), DAVVI Center for Performing Arts Hammerfest
Zahvala: Anne-Cécile Sibué, Rasmus Jensen, Diletta Sperman, Ellen Söderhult, Theatre Haus Berlin

Biografija

Armin Hokmi se ukvarja s plesom in koreografijo. Svojo kariero je začel leta 2009 kot performer v neodvisni gledališki sceni v Iranu, nato pa je nadaljeval delo in študij v tujini v različnih performativnih praksah in medijih. Na Norveški gledališki akademiji je diplomiral iz igre in magistriral iz Solo/Dance/Authorship na HZT Berlin. Armin Hokmi je umetniški sodelavec Montpellier Danse 2024–2026. Kot plesalec in performer je sodeloval z umetniki, kot so Mette Ingvartsen, Kasper Ravnhøj, Hooman Sharifi, Phillip Zarrilli in drugi.

Arminov plesni in gibalni jezik je preplet med občutkom znanih oblik in praks, ki ubežijo prepoznavnosti, gojijo horizont, kjer se različne reference združujejo in kontrastirajo. Očaran je nad plesi, ki so bili zanemarjeni in označeni kot zgodovinsko nepomembni, njegova koreografska praksa pa prehaja skozi čas in prostor ter se spreminja skozi konstantno razodetje plesa v nove smeri.