Skoči na vsebino
close menu
search big
facebook youtube English odpri iskalnik odpri meni

Lyman Frank Baum

Čarovnik iz Oza

Pravljični muzikal za gledalce od 9 do 99 let

Lyman Frank Baum

Čarovnik iz Oza

PREMIERA

12. september 2014
SNG Nova Gorica, mali oder

TRAJANJE

Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora

Zgodba je postavljena v pozno 19. stoletje v ZDA in pripoveduje o siroti Doroteji, ki živi s teto in stricem v puščobni in dolgočasni deželi Kansas. Ujame jo tornado, ki jo odnese iz njene dežele in pripelje v čudovito deželo Oz. To je sanjska dežela, polna čudežev in raznolikih ljudi. Kljub očarljivosti omamne dežele čuti domotožje po ljubeči teti in stricu, zato se želi vrniti domov. A vrnitev ni tako preprosta. Najprej mora prepešačiti pol dežele do glavnega in najmogočnejšega čarovnika Oza, edinega, ki ji lahko pomaga. Na poti sreča še Strašilo, ki nima možganov, in ga povabi zraven. Nato se jima pridružita še Pločevinasti človek brez srca ter Lev brez poguma. Vsi trije gredo z junakinjo po tisto, kar jim manjka, da bi našli srečo in zadovoljstvo.

 
Eno najpopularnejših zgodb ameriške kulture je leta 1900 napisal Lyman Frank Baum. Knjiga o iskanju sebe in lepšega življenja je zaznamovala začetek vzpona mladostniške kulture ter vpeljala nov izraz, medgeneracijski prepad. Čez noč je postala uspešnica ter v obliki muzikala kmalu doživela prvo uprizoritev na broadwayskih odrih, najbolj pa jo poznamo po filmu Čarovnik iz Oza režiserja Victorja Fleminga iz leta 1939 (z mlado Judy Garland) ter po pesmi Over the Rainbow. Film je nastal v času okrevanja Amerike po hudi gospodarski krizi, ki jo je povzročil zlom newyorške borze, in se zato naslanja prav na silo mladosti, ki naj bi deželi dala nov zagon. Zato je Doroteja, pravljična junakinja, ki ne čaka na rešitev problema (princa na belem konju), ampak ga reši sama, dobrodošla spodbuda za vsakega, ki začenja svojo življenjsko pot. Fantastično pripoved o odraščanju in pogumu je za SNG Nova Gorica priredil režiser Miha Golob, songe je prispeval Jani Kovačič, glasbo pa Boštjan Gombač. 

Ustvarjalci

Igrajo

GLEDALIŠKI LIST

pdf

Prenesi

V medijih

Zgodbo o Doroteji iz Kansasa poznamo skoraj vsi. Deklica se znajde v čarobni deželi Oz, a kljub njeni lepoti se želi vrniti domov, zato pa mora poiskati velikega čarovnika. Na poti do njega sreča strašilo brez možganov, pločevinastega človeka brez srca in leva brez poguma. Vsi trije se z njo odpravijo na pot, ki pa ni le pustolovščina, je tudi pot odraščanja in iskanja odgovorov, kaj sploh je pamet, sreča in pogum. Zgodbo popestrijo songi in ples, ki predstavo naredijo dinamično, s tem, ko se igralci pomešajo med publiko, pa ta dobi občutek, da je tudi sama del čarobnega Oza. Sicer pa avtor besedila in režiser Miha Golob poskuša zgodbo približati današnji generaciji, ki ima s tisto v 19. stoletju, ko je ta najpopularnejša zgodba ameriške kulture nastala, veliko skupnega, predvsem to, da vsi mladi, ne glede na čas, sanjajo. Ko je zgodba v 19. stoletju nastala, je ta zaznamovala vzpon mladostniške kulture. Kasnejši film je nastal po okrevanju Amerike po hudi gospodarski krizi, z njim pa so se naslonili prav na silo mladosti, ki naj bi državi dala nov zagon. Pri nas je danes situacija ravno obratna. Mladi sanjajo, a sanj ne morejo uresničiti, zato potrebujemo več Dorotej, ki sanjajo velike sanje, ne čakajo na rešitev, temveč problem rešijo same.
Lea Kemperle, Radio Slovenija 1, 13. septembra 2014
 

"Prolog" v letošnjo sezono je primorski teater želel nameniti najmlajši, a najbolj iskreni publiki, ki neobremenjeno in z odprtim srcem vpija vase vsebino predstave in se nanjo odziva povsem odkritosrčno. Sodeč po tem, kako so otroci in odrasli spremljali pravljično razvijanje dogodkov in ob koncu ustvarjalce "zasuli" s prisrčnim ploskanjem, so režiser Miha Golob in igralci ter vsi ostali sooblikovalci predstave opravili dobro in učinkovito svoje naloge. Predstava je nastala po zelo znanem mladinskem romanu Lvmana Franka Bauma iz 1. 1900. Literarno delo je slavo doseglo kot muzikal v filmski inačici režiserja Victorja Fleminga iz 1. 1939. V njem je protagonistko Dorotejo igrala Judy Garland - ob tej interpretaciji se je trajno zapisala na glasbeno sceno tudi pesem Qver the raimbov. Režiser Golob - ob dramaturški pomoči Tereze Gregorič - je to poznano vsebino priredil in jo postavil na oder tako, da je muzikal postal dinamična, čvrsta uprizoritev, ki niti za trenutek ne pusti, da bi se gledalec raztresel, saj ga režiser kar povleče v pravljični klobčič tudi s tem, da je dogajanje mestoma "prenesel" v dvorano, med samo publiko. Zanimivo je Golob tudi nakazal "ločnico" med resničnim in sanjsko-pravljičnim svetom. Eden je pač "bolj tog, strožji", v njem se odvija prvi prizor, ko je Doroteja še v domači hiši v Kansasu, kjer ji je dolgčas, ker se ji zdi, da domači nimajo nikoli časa zanjo, sama pa išče pozornosti in svoj prostor pod soncem, prav tako kot današnji otroci, ki bi radi čim prej vse spoznali. Dogajanje v očarljivi deželi Oz pa je ovil v skrivnostno ozračje tudi tako, da zgodba poteka za prozorno tančico, skozi katero prodirajo in se na njej zarisujejo čarobni svetlobni učinki (mojstrski oblikovalec svetlobe Samo Oblokar) - slikovit in domiseln je npr. prikaz zračnega vrtinca. Skrivnostni prostor je postal še skrivnostnejši ob umetni meglici, ki je mestoma prekrivala pot, po kateri hodi Doroteja, ki jo je tornado iz sivega Kansasa ponesel onkraj mavričnega loka v deželo Oz. Kljub čarobnosti te dežele, v kateri živijo čudna bitja, tudi dobra čarovnica in zlobna vešča, pa bi se iz nje tako rada vrnila v domači kraj. Prepričana je, da le slavni čarovnik Oz ji lahko pomaga. Na tem pustolovskem popotovanju jo spremljajo strašilo, ki bi rado dobilo možgane, pločevinast človek, ki si želi srce, in lev, ki nima poguma. Pot do čarovnika je dolga in polna zaprek, ki jih morajo premostiti; pri tem se izkažeta njihova iznajdljivost in trdna prijateljska vez. Kar so iskali, so pravzaprav že imeli v sebi, veliki čarovnik pa sploh ne obstaja! Tudi Doroteja je na sebi že imela čeveljčke, s katerimi bi se lahko kadarkoli napotila domov. Všečna, presenečenj polna pravljica o odraščanju, zaupanju vase in iskanju rešitev na temeljna življenjska vprašanja je prijazno nagovorila mlade in jih spodbudila, naj v sebi iščejo to, kar potrebujejo. Pomenljive songe, s katerimi je opremljen muzikal, je napisal slovenski kantavtor Jani Kovačič, uglasbil pa jih je Boštjan Gombač. Ob znanih ritmih je zgodbi dal privlačno glasbeno spremljavo, ki posrečeno poudarja občutke protagonistov in situacije, v katerih se ti znajdejo in iz katerih se seveda sami zmažejo. Protagonistko Dorotejo, ki si iz očarljive dežele želi domov, ob spoznanju, da je tam najlepše, je kot zvedavo, iskreno deklico, ki verjame v prijateljstvo, odigrala Anuša Kodelja, mlada študentka, ki je svoje nedvomne igralske sposobnosti odkrila v Amaterskem mladinskem odru in Gledališču na vrvici pod vodstvom režiserja, mentorja in pedagoga Emila Aberška, povsem predanega delu z mladimi. Ob njej so muzikal kar najbolj pristno, pa tudi vidno poudarjajoč dobre oz. slabe lastnosti protagonistov, odigrali Jože Hrovat kot dobri in razumevajoči stric Henrik, Dušanka Ristič kot bolj stroga, a dobra teta Ema, ki bi rada zabrusila v obraz gospe Gulč, kar ji gre, Peter Harl kot Hladek in še posebno sočutje vzbujajoč kot slamnato strašilo, Matija Rupel k. g. v vlogi boječega leva in Zeka, Meda Novak kot Radko in zarjaveli Pločevinko, ki ima veliko srce, čeprav se tega ne zaveda, vsi imenovani so svoj glas dali tudi drobnim bitjem Cmokcem -, Ana Facchini kot materinsko ljubeča dobra čarovnica Glinda, Arna Hadžialjevič kot živčna, zadirčna, jedka gospa Gulč in strašljiva, zlobe polna hudobna čarovnica, ter Blaž Valič v enigmatičnih vlogah profesorja doktorja Popotnika in čarovnika iz Oza. Lektorsko delo je kot vselej odlično opravil Srečko Fišer. Prikupna, scensko (Petra Veber predvsem simpatičen oblak s pipo!) in kostumsko 0elena Prokovič) domiselno zasnovana ter s plesnim gibom razgibana in obogatena predstava (Nastja Bremec in Michal Rynia) zna primerno nagovoriti današnjega otroka, ki mu bo, tudi s pomočjo staršev, gotovo iz nje uspelo izluščiti vzgojno sporočilno misel.
Iva Koršič, Novi glas, 9. oktobra 2014

 

Nagrade

  • Znak kakovosti Zlata Paličica, 16. festival Zlata paličica, 2015

Festivali in gostovanja v tujini

  • 16. festival Zlata Paličica, Ljubljana, 2015
  • 16. mednarodni Naj, naj, naj festival, Zagreb, Hrvaška, 2016

12. 9. 2014, 18.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

17. 9. 2014, 11.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

23. 9. 2014, 11.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

24. 9. 2014, 11.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

15. 10. 2014, 18.00. SNG Nova Gorica, mali oder. - ODPOVEDANO

10. 12. 2014, 11.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

10. 12. 2014, 18.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

11. 12. 2014, 11.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

22. 12. 2014, 11.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

23. 12. 2014, 11.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

15. 1. 2015, 10.30. SNG Nova Gorica, mali oder.

16. 1. 2015, 10.30. SNG Nova Gorica, mali oder.

11. 2. 2015, 18.00. SNG Nova Gorica, veliki oder. - ODPOVEDANO

12. 2. 2015, 11.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

19. 2. 2015, 17.30. SNG Nova Gorica, veliki oder.

22. 4. 2015, 11.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

1. 10. 2015, 10.30. SNG Nova Gorica, veliki oder.

10. 10. 2015, 19.00. 16. festival Zlata paličica 2015, Cankarjev dom Ljubljana.

16. 10. 2015, 17.00. SNG Drama Ljubljana.

17. 10. 2015, 11.00. SNG Drama Ljubljana.

21. 12. 2015, 11.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

22. 12. 2015, 11.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

22. 12. 2015, 17.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

13. 2. 2016, 11.00. SNG Maribor. - ODPOVEDANO

4. 3. 2016, 10.30. SNG Nova Gorica, veliki oder.

7. 3. 2016, 10.30. SNG Nova Gorica, veliki oder.

20. 3. 2016, 19.00. 16. mednarodni Naj, naj, naj festival, Zagreb, Hrvaška.

23. 4. 2016, 11.00. SNG Maribor.

25. 10. 2016, 9.30. Gledališče Park, Murska Sobota.

25. 10. 2016, 11.50. Gledališče Park, Murska Sobota.

26. 10. 2016, 10.00. Gledališče Park, Murska Sobota.

28. 10. 2016, 10.30. SNG Nova Gorica, veliki oder.

30. 11. 2016, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

22. 12. 2016, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

25. 1. 2017, 11.00. SNG Nova Gorica, veliki oder. - ODPOVEDANO

4. 10. 2017, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

4. 10. 2017, 17.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

18. 12. 2018, 10.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

18. 12. 2018, 17.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

19. 12. 2018, 10.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

20. 12. 2018, 10.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

9. 1. 2019, 10.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

10. 1. 2019, 10.30. SNG Nova Gorica, mali oder.

11. 1. 2019, 10.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

10. 12. 2019, 10.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

11. 12. 2019, 10.00. SNG Nova Gorica, mali oder. - ODPOVEDANO

20. 12. 2019, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

20. 12. 2019, 18.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

11. 2. 2020, 10.00. SNG Nova Gorica, mali oder. - ODPOVEDANO

29. 12. 2020, 10.00. SPLET.

6. 3. 2021, 10.30. splet.

18. 1. 2022, 10.30. SNG Nova Gorica, veliki oder.

19. 1. 2022, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

20. 1. 2022, 10.30. SNG Nova Gorica, veliki oder.

28. 1. 2022, 18.00. SNG Nova Gorica, mali oder.

7. 6. 2022, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

8. 6. 2022, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

9. 6. 2022, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

4. 10. 2022, 9.30. SNG Nova Gorica, veliki oder.

5. 10. 2022, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

10. 10. 2022, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

17. 3. 2023, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

20. 6. 2023, 10.30. SNG Nova Gorica, veliki oder.

2. 3. 2024, 17.00. Slovensko stalno gledališče Trst.

16. 3. 2024, 10.00. Slovensko ljudsko gledališče Celje. - ODPOVEDANO

16. 3. 2024, 17.00. Slovensko ljudsko gledališče Celje. - ODPOVEDANO

26. 3. 2024, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

27. 3. 2024, 10.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

1. 10. 2024, 10.00–11.20. SNG Nova Gorica, veliki oder. ŠOLA

2. 10. 2024, 10.30–11.50. SNG Nova Gorica, veliki oder. ŠOLA

3. 10. 2024, 10.30–11.50. SNG Nova Gorica, veliki oder. ŠOLA