Stoletje muzikala

Razmah muzikala v Sloveniji v zadnjem desetletju in pol – od uprizarjanja broadwayskih in westendovskih glasbenih uspešnic do izvirne domače produkcije – je predvsem med mladimi vzbudil več zanimanja za glasbeno-scenski žanr, ki je bil z nekaj izjemami (Smrad opera in U slovenačkim gorama sredi osemdesetih, Sneguljčica na začetku devetdesetih in Čikago desetletje pozneje) na slovenskih odrih le redko zastopan. Vzrok bi lahko takrat našli v podcenjevanju tega žanra pri vodstvih gledališč, njihovem nepoznavanju off-broadwayske produkcije, predvsem pa nezavedanju, da se med množico izrazito komercialnih del lahko najdejo tudi muzikali, napisani po vrhunskih dramskih predlogah.

Danes tudi naša gledališča vedo, da muzikal pomeni še kaj drugega kot le všečno glasbeno komedijo. Da bi del te glasbeno-scenske tradicije približali tudi občinstvu na Primorskem, v Stoletju muzikala predstavljamo najbolj prepoznavne in vokalno pevsko zahtevne pevske točke iz broadwayskih muzikalov, ki jih uprizoritev povezuje v zaokroženo celoto; ob glasbi in vokalnih interpretih točke povezuje pianist, ki gledalcem predstavi razvoj žanra, najpomembnejše smernice in prelomnice v njegovi zgodovini.

Avtor veznega besedila in režiser uprizoritve je danes eden najvidnejših evropskih režiserjev muzikalov, Čeh Stanislav Moša, ki v Stoletju muzikala predstavlja zimzelene odlomke iz devetnajstih muzikalov od tridesetih let prejšnjega stoletja do danes: Lasje, Nesrečniki, Mačke, Evita, My Fair Lady, Jekyll & Hyde, Miss Saigon, Zgodba z zahodne strani, Jesus Christ Superstar, Cabaret, Goslač na strehi, Hello Dolly, Fantom iz opere, Porgy in Bess, Mary Poppins, Aladin, Levji kralj, Notre Dame de Paris in Moulin Rouge.