Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Video

  • Ronja, razbojniška hči

  • On/a

  • Don Juan

  • Živalske novice

  • Čarovnik iz Oza

  • Zajtrk

  • Antonton

  • Grozni Gašper

  • Beraška opera

  • Jeklene magnolije

  • Peter Kušter

  • Stari klovni

  • Pašjon

  • Tartuffe

  • Peggy Pickit vidi boga v obraz

  • Podsvet

  • Draga Jelena Sergejevna

  • Gospa Bovary

Nekoč in danes

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA

1955 Goriško gledališče
1969 Primorsko dramsko gledališče
2004 Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Gledališka snovanja v Novi Gorici so se začela leta 1955 z ustanovitvijo polprofesionalnega Goriškega (mestnega) gledališča, ki je leta 1969 preraslo v profesionalno institucijo in se preimenovalo v Primorsko dramsko gledališče. Med leti 1972 in 1991 je organiziralo mednarodni festival Goriško srečanje malih odrov (kasneje Srečanje gledališč Alpe-Jadran), ki je imel velik vpliv na takratni razvoj in afirmacijo gledališča. Leta 1994 je bila zgrajena nova gledališka stavba z moderno odrsko tehnologijo, leta 2004 pa je gledališče dobilo status institucije nacionalnega pomena, ki jo v celoti finančno podpira država, in spremenilo ime v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Na pomen in usmerjenost gledališča bistveno vpliva geografska lega Nove Gorice na stiku slovanske in romanske kulture.

Repertoar sestavljajo uprizoritve sodobnih in klasičnih dramskih besedil, zaznamujeta pa ga hkrati lokalna, mediteranska obarvanost in odprtost za nova iskanja, za eksperiment. Mediteransko noto, značilno za to območje Slovenije, je moč zaznati tako v izbiri dramskih del, še posebej komedij, kot tudi v samih uprizoritvah, za katere so značilne mediteranska dinamika, vročekrvnost, dialektalne barve in nemalokrat tudi ambientalne različice postavitev. Odprtost ansambla (stalni igralski ansambel šteje 22 članov, ob njih pa pogosto nastopajo tudi gostujoči igralci) in izbor režiserjev (Mile Korun, Dušan Jovanović, Dušan Mlakar, Eduard Miler, Vito Taufer, Mateja Koležnik, Jaša Jamnik, Jernej Lorenci, Matjaž Latin, Diego de Brea, Ivana Djilas, Georgij Paro, Paolo Magelli, Janusz Kica, Dejan Mijač in Slobodan Unkovski) omogočata sodobne pristope in raziskovanja.

Gledališče vsako sezono pripravi šest ali več premiernih uprizoritev, v letu 2006 in 2007 je poleg predstav na velikem odru uprizorilo tudi tri na komornem prizorišču imenovanem KOT. Izmed odmevnejših predstav zadnjih dveh desetletij velja izpostaviti krstne postavitve slovenskih novitet ('m te ubu Zorana Hočevarja, Medtem in Prihodnje, odhodnje Srečka Fišerja), uprizoritve slovenske klasike (Fišerjeva dramatizacija Kosmačevega Tistega lepega dne, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja), slovenske praizvedbe tujih avtorjev (Arabska noč Rolanda Schimmelpfenniga, Kobilice ali Moj oče igra loto Biljane Srbljanović, Tisti, ki jih reka ne spusti Davida Raba, Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti Nine Mitrović, Orkester Titanik Hrista Bojčeva), niz uspešnih uprizoritev dramatike absurda (Plešasta pevka in Kralj umira Eugèna Ionesca ter Konec igre in Čakajoč Godota Samuela Becketta), nova branja svetovne klasike (Hamlet in Sen kresne noči Williama Shakespeara, Iluzija Pierra Corneilla, Zdrahe Carla Goldonija, Zeleni ptiček Carla Gozzija, Ženitev N. V. Gogolja, Tri sestre A. P. Čehova, Bolha v ušesu Georgesa Feydeauja, Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže, Roberto Zucco B. M. Koltèsa) in raziskovanja znotraj glasbenega gledališča (Alica R. de Ceccattya in J. Kice z glasbo A. Annecchina ter Evripidove Bakhantke z glasbo Saše Lošića). Sodelovanja na različnih festivalih, številna gostovanja doma in v tujini ter niz nagrad, ki so jih prejeli tako igralci kot drugi ustvarjalci predstav, med njimi dve nagradi Boršnikovega srečanja za najboljšo predstavo v celoti (Konec igre, 1999, in Medtem, 2005) dokazujejo visoko raven produkcije zadnjega desetletja.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica se je leta 2001 vključilo v Evropsko gledališko konvencijo (ETC), mednarodno gledališko zvezo, ki vsaki dve leti organizira tudi mednarodni gledališki festival. Leta 2004 je z naslovom Gledališča Evrope: ogledalo razseljenih ljudstev potekal v organizaciji SNG Nova Gorica skupaj z mednarodnim gledališkim festivalom MEJ NI FEST (Theatre Without Borders). Gledališče je tudi ustanovni član Nove evropske teatrske akcije (NETA), mednarodne mreže gledališč in festivalov.

Leta 2011 je gledališče dobilo pomembno in težko pričakovano pridobitev, novo malo dvorano, v kateri je prostor za komorne uprizoritve, katerih uprizarjanje je bilo doslej oteženo.