Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
07marec
Četrtek ob 20.00

David Mamet

Oleanna

SNG Nova Gorica, sedišča na velikem odru

11marec
Ponedeljek ob 18.00

Jaka Smerkolj Simoneti

Zvezdice

Gimnazija Nova Gorica

22marec
Petek ob 20.00

Henrik Ibsen

Ko se mrtvi prebudimo

SNG Nova Gorica, mali oder

23marec
Sobota ob 20.00

Iztok Mlakar

Tutošomato

SNG Nova Gorica, veliki oder

Video

  • Pod svobodnim soncem

  • Distanca

  • Umirajoči bog Triglav

  • Neustrašne

  • Janko in Metka

  • Smrčuljčica

  • Živalske novice

  • Čarovnik iz Oza

  • Antonton

  • Kaos

  • Antigona

  • Perpetuum mobile

  • Mojster in Margareta

  • Čriček in temačni občutek

  • Božična pesem

  • Tutošomato

  • Realisti

  • Pet vrst tišine

Nekoč in danes

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je naslednik Primorskega dramskega gledališča, ustanovljenega leta 1969. Med 1972 in 1991 je gledališče organiziralo festival Goriška srečanja malih odrov (kasneje Srečanja gledališč Alpe-Jadran), ki je pomembno vplival na njegov razvoj in afirmacijo v domačem in mednarodnem prostoru.

Leta 1994 je bila zgrajena nova gledališka hiša z moderno tehnično opremo in dvorano s 371 sedeži. Leta 2011 je bil dodan še mali oder s 107 sedeži.

Leta 2004 se je gledališče preimenovalo v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, saj je postalo institucija nacionalnega pomena, ki je v celoti financirana s strani države.

Pomen gledališča ter njegovo programsko in umetniško usmeritev opredeljuje tudi zemljepisni položaj – Nova Gorica leži na stiku slovanske in romanske kulture. Repertoar sestavljajo tako moderna kot klasična besedila; zaznamujeta ga lokalni mediteranski temperament in odprtost za raziskovanje in eksperiment. Visoko raven ustvarjanja dokazujejo številne nagrade, sodelovanja na slovenskih in mednarodnih festivalih ter gostovanja v tujini. Leta 2001 je gledališče postalo član Evropske gledališke konvencije (European Theatre Convention, ETC).

 

ZGODOVINA

 

1955 Goriško gledališče

Gledališka snovanja v Novi Gorici so se začela leta 1955 z ustanovitvijo polprofesionalnega Goriškega (mestnega) gledališča. Oktobra tega leta je skupina še povečini amaterskih igralcev v dvorani Okrajnega ljudskega odbora uprizorila Celjske grofe Bratka Krefta. To je bila prva gledališka premiera polpoklicnega Goriškega gledališča, ki je bilo ustanovljeno »z jasnim ciljem, da preraste v poklicno potujoče gledališče za celotno Goriško.«

Novembra 1957 je Goriško gledališče z uprizoritvijo Linhartovega Matička krstilo svoj prvi »dom«, dvorano v adaptiranih prostorih na Soški cesti v Solkanu, v kateri je nato delovalo vse do leta 1994.

 

1969 Primorsko dramsko gledališče

Leto 1969 velja za eno pomembnejših prelomnic v novogoriški gledališki zgodovini, saj se je takrat gledališče profesionaliziralo in preimenovalo v Primorsko dramsko gledališče. Med leti 1972 in 1991 je organiziralo mednarodni festival Goriško srečanje malih odrov (kasneje Srečanje gledališč Alpe-Jadran), ki je imel velik vpliv na razvoj in afirmacijo gledališča.

Kot repertoarno gledališče s stalnim igralskim ansamblom je PDG kljub skromni dvorani z zelo omejenimi odrskimi možnostmi doseglo visoko umetniško raven. Maja 1994 se je končno preselilo v novo matično hišo, ki jo je zasnoval arhitekt Vojteh Ravnikar. V novem gledališču z moderno odrsko tehnologijo in 371-sedežno dvorano so kot prvo predstavo na velikem odru uprizorili Smoletov Krst pri Savici.

 

2004 Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Leta 2004 je gledališče dobilo status institucije nacionalnega pomena, ki jo v celoti finančno podpira država, in spremenilo ime v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica.

Gledališče je vsako sezono pripravilo šest ali več premiernih uprizoritev. Leta 2011 je dobilo novo malo dvorano, ki je izvrstno tehnično opremljena in omogoča uprizarjanje manjših in komornih predstav. Število novih premiernih uprizoritev se je odtlej povečalo na osem.

 

USMERITEV

Na pomen in usmerjenost gledališča bistveno vpliva geografska lega Nove Gorice na stiku slovanske in romanske kulture. Repertoar sestavljajo krstne postavitve slovenskih novitet, izvedbe sodobnih tujih avtorjev, nova branja slovenske in svetovne klasike, raziskovanja znotraj glasbenega gledališča, avtorski projekti, uspešnice za otroke in mladino ter plesne koprodukcijske uprizoritve. Stalni igralski ansambel šteje 22 članov, ob njih pa pogosto nastopajo tudi gostujoči igralci. Odprtost ansambla in izbor režiserjev z različnimi estetskimi pristopi omogočata nastajanje predstav tudi bolj eksperimentalnega, raziskovalnega značaja.

Sodelovanja na festivalih, številna gostovanja doma in v tujini ter niz nagrad, ki so jih prejeli tako igralci kot drugi ustvarjalci predstav, dokazujejo visoko raven produkcije novogoriškega gledališča.

Gledališče se je leta 2001 vključilo v Evropsko gledališko konvencijo (ETC), mednarodno gledališko zvezo, ki je vsaki dve leti organizirala tudi mednarodni gledališki festival. Leta 2004 je z naslovom Gledališča Evrope: ogledalo razseljenih ljudstev potekal v organizaciji SNG Nova Gorica skupaj z mednarodnim gledališkim festivalom MEJ NI FEST (Theatre Without Borders).

 

DIREKTORJI IN UMETNIŠKI VODJE


Jože Babič (1968 – 1974)

Sergij Pelhan (1975 – 1986)        

                        Janez Povše (1975 – 1979)

                        Dušan Mlakar, Janez Povše, Emil Aberšek, Branko Kraljević (1979 – 1980)

                        Marjan Bevk (1980 – 1982)

                        Dušan Mlakar, Srečko Fišer, Bine Matoh (1982 – 1983)

                        Mario Uršič (1983 – 1985)

                        Alja Predan (1985 – 1986)

Tomica Dumančić (1986 – 1994)

                        Goran Schmidt (1986)

                        Janez Starina v. d. (1986)

                        Zvone Šedlbauer (1987 – 1988)

                        Janez Starina v. d. (1989)

                        Janez Starina, Srečko Fišer (1989 – 1990)

                        Marko Sosič (1990 – 1994)

Janez Starina (1994 – 1997)

                        Katja Pegan (1994 – 1998)

Sergij Pelhan (1997 – 2007)

                        Primož Bebler (1998 – 2009)

Mojmir Konič (2007 –  2009)                    

Jožko Čuk (2009 – 2014)

                        Srečko Fišer, v. d. (2009)

                        Ira Ratej (2009 – 2012)

                        Martina Mrhar (2012 – 2016)

Neda R. Bric, v. d. (2014 – 2016)

Maja Jerman Bratec (2016 –2021)

                        Marko Bratuš (2016 –)

Mirjam Drnovšček (2021–)