Romanov in Julija

na sporedu

Za predstavo trenutno ni razpisanih terminov.

premiera

21. november 1970

v medijih

NOVA GLEDALIŠKA PREMIERA
S komedijo Romanov in Julija bo Primorsko dramsko gledališče gostovalo tudi v Gorici

Te dni je Primorsko dramsko gledališče postavilo na novogoriški oder svojo tretjo letošnjo in obenem deseto premiero, odkar deluje kot poklicna gledališka hiša. Gre za igro Petra Ustinova Romanov in Julija, ki jo bodo imeli v kratkem priložnost videti tudi Slovenci v goriški pokrajini. Z njo bo namreč nastopilo v Katoliškem domu v okviru svojih rednih gostovanj v zamejstvu, ki jih organizira Slovensko gledališče iz Trsta.
Nalašč smo zapisali, da gre za igro. Težko bi jo namreč opredelili za komedijo ali pa satiro. Peter Ustinov obravnava v Romanovu in Juliji izredno aktualno dogajanje v obdobju hladne vojne iz prve polovice petdesetih let. Ne dopušča nobenega dvoma, da gre za izostreno kritiko odnosov med obema svetovnima velesilama, Sovjetsko zvezo ter Združenimi državami Amerike. Način obdelave teme pa je mestoma satiričen in mestoma izrazito humorističen. Na kratko: V neki majhni revni evropski državi si stojita nasproti veleposlaništvi obeh velikih sil. Veleposlanik Združenih držav Amerike ima za možitev godno hčer, ki ima že določenega moža, veleposlanik Sovjetske zveze pa sina z zaročenko, ki je sicer zaposlen na ledolomilcu, a je trenutno na obisku pri starših. Med hčerjo in sinom obeh veleposlanikov seveda pride do ljubezenskega razmerja, ki vzbudi pri uradnih predstavnikih obeh držav hudo kri. Po številnih peripetijah pa se ob aktivnem sodelovanju predsednika revne države, ki nudi gostoljubje obema veleposlanikoma, vse srečno konča. Ni treba posebej poudarjati, da je vse dogajanje postavljeno izven okvira normalnega sveta, v neki povzdignjen sanjski svet, kjer pač zmaguje pravičnost.
Po mnenju kritikov je bil temeljni vzgib za igro Ustinova satirične narave. Sam tekst pa hkrati nudi veliko več humorističnih elementov. Prav tem elementom je posvetil režiser dela Andrej Stojan tudi osrednjo pozornost. Tako je postavil na oder delo z dokaj omejeno satirično ostjo. Pri tem sta mu šla precej na roko Vladimir Rijavec s scensko zasnovo ter Milena Kumarjeva, ki je poskrbela za ustrezne kostume. Rekli bi, da je v celoti uprizoritev dobro uspela, pokazala je dokajšnjo sintetičnost vseh kreatorjev predstave.
Med igralci se je najbolje odrezal Stane Leban, znani gledališki amater, ki je že celo desetletje eden izmed stebrov novogoriške gledališke hiše. Pokazal je dobršno mero inventivnosti v prehajanju iz ene v drugo situacijo. Pomembneje sta izstopala še Tone Šolar kot nadškof in Mateja Glažarjeva kot Julija. Med ostalimi igralskimi liki naj omenimo Jožeta Zalarja, Berto Ukmarjevo, Ferija Camplina (ki je prvič nastopil), Janeza Lavriha (prav tako novo pridobitev gledališča), Iztoka Jereba (tudi delnega debitanta), Matjaža Turka, Jerico Mrzelovo, Iva Barišiča in Ernesta Zego.
Primorski dnevnik, november 1970.

tehnične opombe

Razsvetljava Dare Štrekelj; glasbena oprema Ivo Meša; garderoba Ida Bremec; odrski mojster Ludvik Hvala. Kostumi in scena so bili izdelani v delavnicah PDG.

Prikaži celoten spored za predstavo